Ena od dveh, za marsikoga bizarnih glob v višini 125,19 evra, ki ju je inšpektorat za notranje zadeve izrekel zaradi zapisov na omrežju facebook v času zadnjih predsedniških volitev, je doživela epilog tudi na sodišču. Odločitev celjskega okrajnega sodišča, da ustavi prekrškovni postopek zoper direktorico celjske Mačje hiše Heleno Jovanovič Hacin, mnogi razumejo kot precedenčni primer na področju tako imenovanega volilnega molka. »Ne poznam evropske države, kjer bi se volilni molk nanašal na vse državljane,« ob tem poudarja pravnik dr. Jurij Toplak.
Sintagma »sredstvo javnega obveščanja« še iz socializma
Helena Jovanovič Hacin je na dan drugega kroga predsedniških volitev na protestniški facebook profil »Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora« zapisala: »Vsi na volitve in volite tistega, ki je jasno in glasno pozval Kanglerja k odstopu! S tem boste naredili veliko več kot z besedno jezo. Politikov, ki ne upajo povedati svojega mnenja, imamo dovolj!« Inšpektorat za notranje zadeve je po prejeti prijavi odločil, da je Jovanovič-Hacinova kršila peti člen zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), po katerem se mora javna volilna propaganda končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, in ji naložil globo v višini 125,19 evra.
Vendar se celjsko okrajno sodišče po vloženi pritožbi, v kateri se je Jovanovič-Hacinova sklicevala tudi na ustavno pravico do svobode izražanja, odločilo drugače, saj v omenjenem zapisu ni ugotovilo elementov prekrška. »Navedeno zakonsko določilo ne govori o volilnem molku, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, temveč določa, da se mora javna volilna propaganda končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Bistveni znak tega prekrška je, da gre za javno volilno propagando, prekrškovni organ pa v izreku odločbe ne konkretizira pojma javnosti spletnega naslova, na katerem naj bi storilka zapis objavila,« med drugim piše v sodbi. Odločba je po mnenju sodišča nezakonita tudi zato, ker inšpektor ni pretehtal storilkinih zatrjevanj, da ni šlo za sredstva javnega obveščanja, saj ta pojem izhaja še iz časov socializma, ko je država obveščala prebivalce s pomočjo sredstev javnega obveščanja. A ta pojem se že 20 let ne uporablja, saj imamo v demokratični državi medije.
Bistveno vprašanje ostaja še naprej odprto
»Slovenska zakonodaja pojma volilni molk ne pozna in ne zahteva, da o politiki na dan glasovanja in pred njim molčimo. Zahteva le, da se ne izvaja javna volilna propaganda, vendar pa tega pojma ne definira. Zato ne vemo, ali se prepoved nanaša le na organizatorje kampanj oziroma politične stranke in kandidate ali tudi na druge državljane. Tudi sodišče se do tega ni opredelilo. Zato ostaja to vprašanje še naprej odprto,« pojasnjuje Toplak.
Spomnimo, da se je v podobnem postopku znašel tudi Ptujčan Mihael Toš, ker je na svojem facebook profilu na dan predsedniških volitev zapisal »Bodi državotvoren/na in ne voli Pahorja«. Ptujsko okrajno sodišče odločitve o njegovi pritožbi še ni sprejelo.
