Na potezi ministrstvo za zdravje

Strokovni sodelavec Zavoda za varstvo pri delu je včeraj v šoli znova opravil nove, obsežnejše meritve prisotnosti radona, rezultati bodo znani prihodnji teden. Takrat bo na potezi ministrstvo za zdravje, ki bo moralo povedati, ali otroci v šoli lahko ostanejo ali ne, nato pa se bo morala glede morebitne nujne selitve šole odločiti tudi ravnateljica. Ta še vedno upa, da so koncentracije v zgornjih prostorih šole nižje in bi lahko otroke preselili tja, v nasprotnem primeru pa zagovarja rešitev, da otroci ostanejo v kraju samem. Za župana selitev otrok po različnih prostorih župnišča, krajevne skupnosti ali gasilskega doma v Črnem Vrhu ni dobra rešitev, a odločitev prepušča ravnateljici in ministrstvu.

Nova okna, več radona

Po dolgoletnih izkušnjah z reševanjem previsokih vsebnosti radona v javnih in tudi zasebnih zgradbah pa v Idriji tokat opozarjajo na nov problem z radonom, ki se ob energetskih sanacijah zgradb znova vrača v stavbe. Nova okna, ki močneje tesnijo, in ovoj, ki ne dopušča zračenja, namreč še tesneje zadržujejo radioaktiven plin v zaprtih prostorih. »To smo ugotovili v stavbah, kjer smo izvajali sanacije, in na to so nas opozorili tuji strokovnjaki,« je pojasnil župan Sever. Na nedavnem razpisu za energetsko sanacijo šol je občina dobila 400.000 evrov za sanacijo idrijske osnovne šole. Ker je ta zgrajena neposredno na nasipih jalovine iz idrijskega rudnika, kjer so vsebnosti radona pričakovano višje, se skoraj zagotovo za takšno sanacijo ne bodo odločili in iščejo nove rešitve, kjer bi jim radon morda celo uspelo uporabiti v lasten prid. Energetske sanacije pa niso le problem javnih ustanov, temveč tudi zasebnih stanovanj, kamor pa merilci radona vstopijo le redko, pa čeprav tam ljudje preživijo bistveno več časa kakor v šolah ali vrtcih. Lastniki stanovanj na eni strani z novimi okni res privarčujejo nekaj evrov za kurjavo, a si za nameček v prostorih povišajo vsebnosti radona.

Dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu, je pojasnil, da je ta bojazen teoretično povsem na mestu, a da na tovrstni problem pri merjenju vsebnosti radona na terenu še niso naleteli, saj ponovljene meritve na istih lokacijah niso tako pogoste, poleg tega pa je le malo javnih stavb že energetsko saniranih. Opozoril pa je, da špranje pri starih oknih ne morejo povsem izničiti problema radona, prav tako slednjega ne morejo alarmantno povečati nova okna.no