Radon je naravni radioaktivni plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane v razpadni verigi po razpadu naravnega urana, ki je praktično povsod v zemlji. Od tod potuje proti površju in se sprošča v ozračje ali pa se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki in kleti. Radon lahko pride v dom, pisarno ali drug prostor iz skal, zemlje in gradbenih materialov z višjo vsebnostjo radija (elektrofiltrski pepel) skozi razpoke v betonskih tleh ali stenah, skozi talne odtočne kanale, jaške ali druge cevi in špranje ob slabo zatesnjenih napeljavah (na primer električnih, plinskih, vodnih ali drugih).

Razpadni produkti radona povzročajo raka

Čeprav je radon radioaktiven, nam pravzaprav ni nevaren. Drugače pa je z njegovimi kratkoživimi razpadnimi produkti – kovinami, ki so vedno prisotne v zraku skupaj z njim. Kot aerosole jih namreč pljuča filtrirajo od vdihanega zraka, naložijo pa se na stenah dihalnih poti, kjer napadajo in poškodujejo okoliško tkivo. Šele v začetku osemdesetih let je postalo znano, da je to drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka takoj za kajenjem. Izsledki novih raziskav potrjujejo, da je vzajemni učinek kajenja in radona še bolj škodljiv od kajenja samega.

Največja koncentracija na Krasu, Notranjskem in Kočevskem

V Sloveniji je največja koncentracija radona na Krasu, Notranjskem in Kočevskem, kar kažejo karte, ki so nastale po meritvah v zadnjih dveh desetletjih. To so območja s kamninami, ki so zelo razpokane, zato radon po razpokah prihaja na površje iz globljih delov zemeljske skorje. Tudi kamnine same lahko vsebujejo več radija, na primer v okolici Žirovskega vrha, ali pa ga vsebujejo ostanki iz žgalnic, na katerih so zgrajene hiše, kot je primer v Idriji. Nizke koncentracije radona so v severovzhodni Sloveniji, v alpskem območju in v dolinah, ki jih prekriva zaporna plast zemlje: Vipavska dolina, Goriška Brda, Istra. Kjer so kamnine prepustne, pa je koncentracija radona višja.

Najprej meritve in potem sanacija, če je potrebna

Če živite na območjih, kjer je večje tveganje za višjo koncentracijo radija v bivalnih prostorih, je edina možnost, da izveste, ali ste ogroženi, z meritvami. Količino radona v zraku merijo usposobljeni izvedenci ali pa lahko pri njih naročite preproste detektorske vložke po zmerni ceni (nekaj deset evrov) in vam sporočijo izid meritve. Trenutno je v Sloveniji za merjenje akreditiran in pooblaščen Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, usposobljen pa je tudi Institut "Jožef Stefan" Ljubljana. Če je vsebnost radona previsoka, je potrebno pogostejše prezračevanje, večkrat po nekaj minut na dan, še posebno pa zjutraj, ko so bili prostori ponoči zaprti in se koncentracija še poveča.

Prezračevanje ob višji koncentraciji ne zadošča

Kadar se vsebnost radona po zračenju v zelo hitrem času spet poviša nad dopustno, prezračevanje ni dovolj in so potrebni dodatni ukrepi s sanacijo zgradb. Ena od možnosti je dodatna ventilacija bivalnih prostorov, ali pa je treba prezračevati kletne prostore, da se tam ne nabira radon in ne prehaja v hišo. V tla je mogoče tudi namestiti drenažne cevi za radon ter nanje položiti protiradonsko zaščitno folijo, ali pa odsesavati zrak izpod temeljne plošče. Kakšen način sanacije je najprimernejši, vam svetujejo strokovnjaki obeh že omenjenih institucij in Zavoda za gradbeništvo Ljubljana. Pomembno pa je, da je sanacija izvedena kakovostno.

Vir: www.uvps.gov.si