Večji del septembra je bil v Sloveniji košarkarsko obarvan. Evropsko prvenstvo na naših tleh je povzročilo veliko evforijo, zaradi katere se je tri tedne govorilo praktično le o igri z oranžno usnjeno žogo. Danes od zadnjega dne tekmovanja mineva natančno 60 dni, z vsakim pa največji športni dogodek v zgodovini samostojne države bolj tone v pozabo. A dejstvo ostaja, da je bilo evropsko prvenstvo v košarki odlično organizirano, kar je potrdila tudi Evropska košarkarska zveza Fiba Europe. V decembru ali najkasneje začetku januarja bodo znane tudi uradne številke, ki so najbolj merodajno merilo uspešnosti dogodka.
Analizo stroškov in koristi evropskega prvenstva za Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) opravlja Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani, katere del je tudi Igor Ivašković. Pravi, da analiza še ni končana in zato uradnih številk še ne more podati. Lahko pa potrdi, da so organizacijo kot uspešno označili številni tuji gostje. »Obdelali smo že več kot 1000 vprašalnikov, ki so jih v celoti izpolnili kupci vstopnic na prizorišču, od katerih smo izluščili tujce. Na lestvici od ena do sedem, pri čemer je štiri ocena, pri kateri so obiskovalci doživeli organizacijo tako, kot so jo pričakovali, je 90 odstotkov tujih obiskovalcev organizacijo ocenilo v skladu s pričakovanji ali bolje, 80 pa bolje od pričakovanj.«
Da vse kaže, da bodo številke na koncu pozitivne, je povedal tudi direktor podjetja EuroBasket 2013 Aleš Križnar. Po njegovih besedah se organizatorji šele sedaj zavedajo, kako dobro delo so opravili. A so bili predvsem začetki sila težki. »Predvsem finančno ni bilo lahko. Vstopnice so se prodajale šele v letu 2013, sponzorska sredstva smo prejeli šele, ko smo dobili sponzorja, pa še to intervalno, ker nihče ne da celotnega zneska vnaprej. Od občin nikoli ne veš, ali boš denar dobil ali ne. Nosili smo velik del odgovornosti. V določenih trenutkih smo dihali zelo na škrge in iskali vse možne kreativne rešitve, tudi s pomočjo košarkarske zveze, ki nas je v določeni meri kreditirala in smo ji nato vračali denar, čeprav je naša mama, a ravno zaradi transparentnosti smo želeli imeti vse transakcije zelo natančno izpeljane. Na koncu smo uspeli prebroditi dve leti brez rednih prihodkov, čeprav smo morali izvajati vse promocijske in organizacijske aktivnosti.«
Težave je predstavljalo tudi dejstvo, da so se od pridobitve evropskega prvenstva v Sloveniji zamenjale štiri vlade. »To pomeni štiri različne resorne ministre, vsakega pa je bilo potrebno prepričevati, da je projekt dober,« se spominja Križnar in dodaja, da je zaradi tega prihajalo do zamud na številnih področjih. »Težko je bilo načrtovati določene aktivnosti in stroške, glede na to, da smo imeli z določenimi ministrstvi že organizirane delovne skupine. Ko bi morale biti stvari izpeljane, se je zamenjala vlada. Vedno znova smo morali nato začeti z ničle.«
Kljub številnim oviram je bilo na koncu evropsko prvenstvo vrhunsko organizirano, načrtovane številke pri prodaji vstopnic pa presežene za 26 odstotkov. Po Križnarjevi oceni je bila to posledica treh dejavnikov. »Slovenija leži v osrčju Evrope, ogromno gledalcev pa je na tekme prišlo z območja nekdanje skupne države. Druga stvar je zelo dobra promocija in tretja, da smo prvič v zgodovini prodajali vstopnice za posamezno tekmo in ne dnevnih paketov. Predvsem za prvi del tekmovanja se je to izkazalo za odlično potezo.«
