Zagotoviti čim več kohezijskih evrov - teh bo sicer v prihodnjih sedmih letih za sedem odstotkov manj kot v iztekajočem se finančnem obdobju - je bil za Slovenijo eden ključnih ciljev v pogajanjih o večletnem evropskem proračunu.
Slovenija si je na koncu za prihodnjih sedem let izborila slabe tri milijarde kohezijskih evrov - precej manj od 4,2 milijarde v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju. Stanjšanje te ovojnice je posledica povečanja razvitosti Slovenije: doslej je bila vsa država uvrščena med regije, katerih BDP je nižji od 75 odstotkov povprečja EU, po novem pa se bo delila na dve regiji, slabše razviti vzhod in razvitejši zahod.
Osnovni namen zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi regijami
Osnovni namen evropske regionalne ali kohezijske politike je zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi regijami ter obenem krepitev konkurenčnosti EU kot celote. V skladu s tem so manj razvite regije in mesta upravičene do več evropskih sredstev.
Politični dogovor o kohezijskem paketu so države članice in Evropski parlament dosegli julija. A ker so podrobnosti ostale nedorečene, so se pogajanja zavlekla. Po zeleni luči v parlamentu mora kopico uredb, v katerih je zajeta celotna reforma, potrditi še Svet, a to je le formalnost. Države morajo nato z Evropsko komisijo še pred evropskimi volitvami maja skleniti operativne dogovore o porabi kohezijskih sredstev.
Kleva kekuš: Nov paket zakonodaje poenostavlja in poenoti prijavo za vse evropske strukturne sklade
Kot je v torkovi razpravi poudarila poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD), nov paket zakonodaje med drugim poenostavlja in poenoti prijavo za vse evropske strukturne sklade, podpira močnejšo in bolj jasno vlogo finančnih instrumentov, uvaja novo načelo partnerstva, ki bo okrepilo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, ter vključuje prepotrebno financiranje pobude za zaposlovanje mladih.
Prenovljena kohezijska politika bo bolje usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za gospodarsko rast. Investicije se preusmerjajo v realno gospodarstvo, na področja, ki so ključna za ustvarjanje delovnih mest in rast, potem ko se je denar v minulih letih prepogosto stekal v ceste, letališča in podobne projekte.
Parlament pritrdil tudi bolj zeleni in pravičnejši kmetijski politiki EU
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju danes potrdil še reformo skupne kmetijske politike, ki bo odslej bolj "zelena" in pravičnejša. Čeprav se že skoraj tri desetletja vztrajno krčijo, tokrat še za desetino, bodo izdatki za pomoč evropskim kmetom in razvoj podeželja tudi v prihodnjih sedmih letih predstavljali kar tretjino proračuna EU.
Načelni dogovor o bistvenem delu reforme skupne kmetijske politike (SKP) je bil v trialogu med Evropsko komisijo, parlamentom in Svetom dosežen junija letos. Parlament je imel tokrat prvič v zgodovini EU pravico soodločati o tem. Ker so nekatere podrobnosti junija ostale nedorečene, so se pogajanja nato nadaljevala.
Ta so prinesla dogovor septembra, pristojni odbor parlamenta pa ga je potrdil pred približno tremi tedni. Reforma SKP je tako dokončno usklajena in zrela za uveljavitev. Evropski poslanci so jo danes potrdili s prepričljivo večino. Sedaj mora zeleno luč prižgati tudi Svet, kar pa je le še formalnost.
Prve spremembe, ki jih prinaša, bodo tako uveljavljene že s 1. januarjem 2014. Določene novosti, med drugim nov sistem neposrednih plačil kmetom, pa bodo zaživele šele postopoma z letom 2015 ali 2016, saj države in kmetje potrebujejo čas, da se nanje pripravijo.
