"Moramo nehati verjeti v denar," je še poudaril in pojasnil, da verjame v demokracijo in v to, da morajo vlade in parlamenti opravljati svoje delo. Po njegovih besedah pa je ključno vprašanje razporeditev bogastva.

"Ne verjamem, da bi se lahko uresničila popolna enakopravnost za vse ljudi. Ampak zanjo se je vredno boriti. Poskušam ostati realen," je pojasnil.

"Nikoli ne bom zaključil s svojim delom, ker pač živimo v svetu, kakršnega poznamo. Poskušam ohranjati demokracijo, ker ljudje tolikokrat zaspimo in gremo skozi življenje brez premisleka. Volimo za neke ljudi v parlamentu. Tako ne gre več, povsod je korupcija, ljudje z denarjem so ukradli našo demokracijo in jo spremenili v plutokracijo. Jo sprejemate? Jaz je ne," je še poudaril in dodal, da v svojem življenju verjetno ne bo doživel sprememb, kot bi jih želel, a bo vztrajal.

Spregovoril je tudi o situaciji na Islandiji, kjer so s tako imenovano kuhinjsko revolucijo dosegli odstop takratne vlade in proces nastajanja nove ustave. Žal se je pri sprejemanju nove ustave, ki jo je spisalo 25 ljudi, ki so po Torfasonovih besedah znali odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, zapletlo.

Parlament nove ustave ni sprejel, saj je v njej "očitno nekaj, kar jih je močno prestrašilo". "Nova ustava bi prerazporedila moči odločanja, zato je niso želeli sprejeti," je pojasnil.

Preberite tudi: Hördur Torfason

Dodal je, da so ljudje sedaj ponovno izvolil stranko, ki je bila po njegovem mnenju soodgovorna za propad bančnega sistema v državi. "Pravijo: dajmo jim nekaj časa, če pa ničesar ne bodo naredili do januarja, bomo ponovno začeli revolucijo - ti pa boš spet šel pred parlament. Odgovarjam jim, da me takrat sploh ne bo na Islandiji, da bodo revolucijo skupaj spravili sami," je pojasnil Torfason.

A vendar verjame, da so na Islandiji z revolucijo med ljudmi razširili zavest o dogajanju: "Spreminjanje družbe zahteva čas. Ne moremo je spremeniti v nekaj mesecih, moramo pa se zavedati dogajanja okoli nas in temu primerno reagirati, ne le prepustiti odločanja politikom."

Torfason, ki je leta 2008 spodbudil gibanje, kot ga na Islandiji še ni bilo, je v Ljubljani predstavil tudi svojo življenjsko pot, ki ga je od uspešnega glasbenika, gledališčnika in tudi fotomodela zaradi javnega oznanila, da je gej, pripeljala do vloge enega vidnejših evropskih aktivistov.

"Bil sem med najbolj znanimi Islandci, ko pa sem leta 1975 oznanil, da sem gej, sem čez noč izgubil vse," je pojasnil in dodal, da so ga poskušali ubiti, sam je poskušal narediti samomor. "Vse to mi je dalo nov vpogled v življenje: moraš se boriti. Od takrat sem aktivist," je še dodal.

Torfason bo v okviru Festivala Sanje svoja razmišljanja predstavil še ob 17. uri na Kongresnem trgu, v Mariboru pa bo poslušalcem spregovoril v petek ob 20. uri v kinu Udarnik.