Po dveh letih zatišja je zdaj spet zapihal vetrič in Rakovcu malenkostno zamajal stolček. To ni nič nenavadnega, saj so naslednji veliki projekt zveze olimpijske igre. V športu ni večjega tekmovanja, zato želijo biti vsi zraven, a nobenega dvoma ni, da si zdajšnja garnitura edina zasluži odhod v Soči, saj si je igre priborila. Rakovec ima srečo, da v opoziciji sedijo zgolj stari znanci, ki so že okusili slast hokejske oblasti in nimajo resnih možnosti za vnovičen naskok, ampak lahko le dvignejo nekaj prahu. Aljančič v zadnjih dneh poudarja, da se v domači hokej zagotovo ne bo vrnil, kar je edina smiselna napoved. Veliko bolj aktivni so njegovi zvesti podporniki, ki so v močnih gospodarskih družbah začeli preverjati teren. Pri iskanju primernega kandidata za Rakovčevega naslednika niso najbolj uspešni.
Rakovec je na rahlo zbujeno opozicijo reagiral precej neposrečeno, celo bojazljivo. Če ima občutek, da bi na skupščini lahko padel, mora takoj preveriti priljubljenost med delegati. Ker postaja vse bolj nezaupljiv, je na dobri poti, da si bo sam odvzel kredibilnost. Očitno vrh zveze živi v negotovosti, saj odgovorni vsako kritiko jemljejo kot načrtovan napad sovražnikov, ki po njihovem prihajajo iz Aljančičevega pola, kar je nesmisel. Rakovec nima razlogov za iskanje teorij zarot, saj že tri leta vodi zvezo, v kateri Aljančiča ni več blizu. Če misli, da je ogrožen, lahko uporabi vse vzvode moči. Obsedenost z Aljančičem mu ne bo prinesla ničesar, saj je na kocki veliko več – celo obstoj hokeja. Ne bi bilo napačno, da bi več energije usmeril v razmislek o razmerah po olimpijskem nastopu, neuspelem iskanju sponzorjev, problematiki Jesenic, vse zahtevnejšem položaju Olimpije. Povrhu javnost čaka njegovo pojasnilo o zakulisnih igrah iz smučarskih krogov, saj govorice po odstopu Primoža Ulage kar ne utihnejo. Nekateri ga že vidijo kot novega šefa v smučarski zvezi, spet drugi kot vodjo delegacije v Sočiju.
Rakovec ne sme pozabiti, da ima še vedno veliko odgovornost, saj je v hokej prišel kot novo upanje. Mit se je začel razblinjati predvsem po njegovem odhodu z vrha Zavarovalnice Triglav, kjer so ga spodnesle obremenilne afere, spremembo njegovega načina obnašanja in vodenja zveze pa so mnogi zaznali že po lanskem uspešnem prvenstvu v Stožicah. Njegova nezanesljiva drža razkriva, da je ranljiv, kar daje upanje tistim, ki ga želijo nadomestiti, a to je v tem trenutku bolj ali manj zgolj zaradi blišča prihajajočih olimpijskih iger. Po Sočiju se bodo agresivni lovci na predsedniški stolček umaknili, kar pa ne bo spremenilo dejstva, da se bo Rakovcu prvi mandat iztekal. Glede na njegovo popackano poslovno ime in izgubo vpliva v gospodarstvu je vendarle zelo verjetno, da bo po koncu sezone neprimeren za novo štiriletno obdobje na čelu hokejske zveze. Morda ne bi bilo slabo, da bi začel sam iskati naslednika.
