Ravno sem na poti iz italijanskega Bolzana, kjer smo imeli eno posebno projekcijo v okviru filmov, ki so bili na tednu kritike. Pravzaprav imajo v Italiji razne kinoklube, ki organizirajo projekcije filmov iz tedna kritike. To se je v treh mesecih so organizirali projekcije filmov iz tedna kritike. Včeraj smo imeli takšno projekcijo, po njej pa pogovor s publiko, ki je pravzaprav precej dobro izobražena. Italija vzgaja svojo filmsko publiko, imajo dobro tradicijo, kar bi morda veljalo vzpostaviti tudi v Sloveniji.
Zagotovo vas v prihodnjih tednih čaka še kakšen filmski festival?Tako je, v oktobru in novembru nas čakajo še trije festivali. Mannheim je že uradno potrjen, sta pa še dva, o katerih še ne morem govoriti, dokler ne bodo organizatorji objavili svoje novice. Januarja, tik pred oskarji, pa nas čaka precej pomemben ameriški festival, Palm Springs. Veseli smo, da gremo tja. Nekateri od mladih igralcev so se odločili, da bodo šli tja na svoje stroške, festival namreč tega ne krije, pa tudi filmski center stiska z denarjem. Ampak ker igralci vedo, kako velika priložnost je to zanje, in se hočejo tudi v prihodnje ukvarjati s filmom, že varčujejo za letalske karte. Upam, da se tudi njim kaj odpre, da tam agenti vidijo tiste mlade obraze in jih po možnosti vzamejo pod svoje okrilje. Všeč mi je, da ne bom tam sam kot režiser, ampak da bom imel tudi podporo teh mladih igralcev. Da vsaj enemu od nas uspe kakšen majhen korak naprej.
Vaš film se poteguje tudi za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.Tekma za oskarje nam precej lepo sovpada s tem festivalom v Palm Springsu, istočasno z njim poteka tudi sklepna faza odločanja za oskarjevske nominacije. Predvsem je to koristno zaradi prepoznavnosti, ki jo film dobi, kajti za tako majhno kinematografijo, kot je slovenska, je že zelo velik podvig, da člani akademije, ki o nominaciji glasujejo, film sploh vidijo.
Sploh letos, ko se za nominacijo poteguje največje število držav doslej, 76.Tako je, in v tej gori filmov je vprašanje, ali člani akademije sploh vidijo vse te filme. Verjetno se osredotočijo na tiste bolj razvpite. Tako da je v tem času vsa ta aktivnost, vsak festival, ki nam pomaga k večji prepoznavnosti, dobrodošel. Priložnost bomo imeli samo, če si bodo člani akademije film ogledali. Če ga ne bodo videli, seveda ne bodo mogli niti glasovati o njem.
Vseeno pa upanje zadnje umre ...Nominacija bi bila za nas pravzaprav znanstvena fantastika. V veliko čast nam je že dejstvo, da smo skupaj z ostalimi filmi v takšni družbi, ampak hkrati je to, kot bi se zdajle podajali na Luno. To je za vse nas nepredstavljivo, o tem tudi ne razmišljamo, kajti tako daleč je kot Luna. Ampak poglejte, moj sošolec Žiga Virc snema dokumentarec Houston, we have a problem, ki govori o jugoslovanskem vesoljskem programu – baje smo včasih znali priti na Luno. Tako da če je kaj na tem, kar zdaj Žiga snema, pa Luna morda tudi ni tako daleč. (smeh)
Kako pa ste seznanjeni s konkurenco?Za nekaj filmov sem že predvideval, da bodo v tekmi za nominacijo. Zelo mi je všeč danski film Lov. Ko sem videl ta film, sem že vedel, da bo to eden mnogih konkurentov za tujega oskarja.
