Potem ko je bil v začetku poletja sprejet rebalans proračuna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ), je Radiu Študent (RŠ), tej najstarejši študentski radijski postaji v Evropi, pripadlo 20.000 evrov manj, kot je bilo predvideno ob sprejemanju proračuna. In že takrat je bilo stanje alarmantno, saj so dobili 30.000 manj kot lani, ko so že delovali na meji svojih finančnih zmožnosti. »Najbolj skrb zbujajoče pa je to, da naj bi se proračun prihodnje leto zmanjšal za polovico,« opozarja odgovorni urednik Bojan Anđelković. Bo RŠ izginil? Gotovo ne, miri Anđelković, a treba je najti druge strategije preživetja. »Ena od možnosti je združitev RŠ in Šouvizije, saj bi RŠ lahko pravzaprav brez sprememb akta o ustanovitvi zagnal še videoprodukcijo in se preoblikoval v RTV Študent. Bilo bi veliko ceneje in bolj učinkovito, saj bi za veliko manj denarja dobili veliko več vsebin,« eno od možnosti opisuje odgovorni urednik RŠ.
Druga možnost je pridobivanje novih frekvenc. Na agenciji za pošto in elektronske komunikacije naj bi jim sicer dejali, da nacionalne frekvence ne bo, da pa bi načeloma lahko dobili nekaj manjših. »Če smo prepoznani kot medij posebnega pomena, bi morali imeti vsi študenti v Sloveniji možnost poslušati in ustvarjati RŠ.« V drugih univerzitetnih središčih po državi bi tako vzpostavili lokalne redakcije, ki bi bile zadolžene za vse več programa, in sčasoma bi nastala slovenska mreža študentskih radijskih postaj in programov. »To bi bila prava mala kulturna revolucija. Predstavljajte si, da bi otroci na vasi poslušali RŠ!« je navdušen Anđelković. Da mislijo resno, dokazuje njihova iniciativa, na podlagi katere naj bi na območju nekdanje Jugoslavije zraslo prvo mednarodno združenje študentskih radijskih postaj in programov na svetu. Ustanovitvena skupščina naj bi se zgodila januarja.
Poslušalci kot vir prihodkov
Po drugi strani želijo s peticijo spodbuditi institucije, ki so v preteklosti že financirale RŠ, da jih spet podprejo. Radijci so se tako že sestali z ministrom za kulturo Urošem Grilcem, s katerim so se dogovorili, da bo RŠ aktivni udeleženec pri pisanju novega medijskega zakona. »Po zdaj veljavnem zakonu imamo sicer status medija posebnega pomena, a moramo do določene mere še vedno tekmovati z lokalnimi komercialnimi postajami, ki imajo minimalen program. Mi imamo po drugi strani 5500 prispevkov na leto, po 17 ur živega programa na dan. Če bi upoštevali kriterij količine, raznolikosti in kakovosti vsebin, bi RŠ moral dobiti bistveno več,« poudarja Anđelković. Menijo, da bi morali kot medij, ki veliko pozornosti namenja izobraževanju, dobiti tudi sredstva ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne nazadnje pa tudi kaj iz občinskega proračuna, saj je pomemben del njihovega programa vezan na Ljubljano.
Predvsem pa apelirajo na svoje poslušalce in podpornike, zaradi česar so tudi sprožili akcijo zbiranja donacij. V kratkem bodo odprli posebno telefonsko linijo, kjer bo lahko vsak prispeval pet evrov. »Upamo, da bomo zbrali čim več od potrebnih 50 tisočakov. V šestih dneh se je, ne da bi pravzaprav sploh še začeli kampanjo, nabralo 3000 evrov.« Podobne probleme bomo imeli tudi v prihodnje, je še prepričan Anđelković, ki zato upa, da bo poslušalstvo postalo eden od virov financiranja.
Varčevati namreč nimajo kje. Petim zaposlenim so plače že znižali za 15 odstotkov, honorarji so tako skromni, da jih je tako rekoč nemogoče rezati. Večjih posegov v program si pravzaprav niti ne morejo privoščiti, saj so nanj vezana sredstva, ki jih dobijo od ministrstva. »Konec koncev pa se s peticijo borimo za razvoj, ne le preživetje radia.«
V prihodnjih dveh mesecih, kolikor bo trajala kampanja, se bodo tako zvrstile številne okrogle mize in simpoziji, sklepno in najpomembnejše dejanje pa se bo odvilo 22. novembra na Metelkovi, ko bodo v vseh klubih potekali koncerti. Enotna vstopnina v višini 10 evrov bo namenjena Radiu Študent.
