Kot so se slikovito izrazili v Velenju, je to tako, kot če bi najprej naredili hiši streho in se šele nato vprašali, kje in kako bodo zanjo postavljeni temelji. »Sploh pa pri umeščanju tega dela trase tretje razvojne osi od Velenja do Slovenj Gradca niso upoštevali našega predloga za umestitev trase na nasip med obema jezeroma, torej Škalskim in Velenjskim. Nasploh so vse aktivnosti za gradnjo hitre ceste in boljšo povezavo Velenja s preostalo Slovenijo povsem zastale,« pravi velenjski župan Bojan Kontič. V Velenju dodajajo, da njihovi pozivi in telefonski klici na pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor ne zaležejo nič, ne znajo pa si predstavljati, kaj bi se zgodilo oziroma kaj bi s prometnega vidika pomenilo, če bi resnično zgradili najprej ta del ceste. Zelo verjetno bi bile razmere na cesti v tem primeru vsak dan takšne, kot so zdaj samo enkrat na leto, in sicer 1. novembra, menijo v Velenju. Zato bodo na pristojno ministrstvo znova poslali dopis in na ta problem opozorili.

Najbolj nujna je cesta do Velenja

O umeščanju trase od Velenja pa vse do avstrijske meje so se na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška, na sestanku na pristojnem ministrstvu Korošci pogovarjali pred slabim mesecem dni. Po mnenju prevaljskega župana Matica Tasiča, ki je tudi koordinator sveta koroških občin, zadolžen za pospešitev gradnje tretje razvojne osi, se je ta zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Na sestanku pri državnem sekretarju Bojanu Babiču so bili takrat tudi drugi predstavniki ministrstva, družbe za avtoceste in družbe za državne ceste, poleg Tasiča pa so se ga udeležili tudi Mojca Kert, predsednica upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Koroška, in državnozborski poslanec Matjaž Zanoškar. Slednji o tem, da se zdi Velenjčanom umeščanje srednjega dela trase nesprejemljivo, dokler ne bo znano, kje bo sploh vstopna in izstopna točka trase od avtocestnega križa do Velenja, ni seznanjen, saj pravi, da tako Šalečani kot Korošci pri tem tvorno sodelujejo, saj jih vodi skupni cilj, da čim prej pridejo do spodobne ceste, ki bi Šaleško in Koroško približala preostalim delom Slovenije.

»Mi smo umeščanje od avtoceste do Velenja prepustili stroki in se v umeščanje tega dela trase nismo spuščali. Če vstopne in izstopne točke v Velenju niso usklajene, jih je pač treba uskladiti. Seveda bi bil tudi sam najbolj vesel, če bi bile glede te trase sprejete že tri ali štiri take uredbe, brez dvoma pa bi morala biti sprejeta odločitev, kje bo vstopna točka na avtocesti in kje se bo ta navezala na traso proti Koroški v Velenju, a je to seveda odvisno od vlade, kako bo te uredbe pripravila. Tudi na Koroškem se zavedamo, da je najbolj nujna prav cesta do Velenja,« pravi Tasič. Za zdaj ni še nič znano o umeščanju tretjega dela tretje razvojne osi, to je koridorja od Dravograda do Holmca, torej meje z Avstrijo, a so na Koroškem optimisti, da bo tudi ta kmalu na mizi resornega ministrstva.