Po predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto se bodo izdatki države glede na letošnji rebalans proračuna povišali za 10 milijonov evrov, v primerjavi z doslej veljavnim proračunom za leto 2014 pa za 324 milijonov evrov. Glede na lansko realizacijo bodo sicer odhodki višji kar za 650 milijonov evrov.
Če vzamemo primerjavo le z letošnjim proračunom, se najbolj povečujejo izdatki za plačilo obresti, ki bodo narasli z 821 na 944 milijonov evrov oziroma za 15 odstotkov. Država se bo morala zadolžiti še več kot letos (z dobrih štiri na 4,87 milijarde evrov), vendar bo večina novega dolga namenjenega za poplačilo starega – sredstva za odplačila dolga se zvišujejo z 1,87 na 3,27 milijarde evrov ali za 75 odstotkov.
Opazno se zvišujejo tudi odhodki za investicije (z 1,17 na 1,31 milijarde evrov), vendar pa skoraj izključno na železniški infrastrukturi, za katero bo namenjenih 387 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot letos – sredstva za tekoče vzdrževanje cest se na primer zmanjšujejo s 64 na zgolj osem milijonov evrov. Ob tem naj omenimo, da se spodbude za tuje naložbe, ki jih Slovenija še kako krvavo potrebuje, zmanjšujejo skoraj za polovico, na dobrih 11 milijonov evrov.
Za pokojnine dodatnih 1,5 milijarde evrov
Vlada namerava močno varčevati tudi pri subvencijah podjetjem, ki se bodo oklestile za 87 milijonov evrov oziroma skoraj za 18 odstotkov, ter pri izdatkih za blago in storitve javnega sektorja, ki bodo nižji za 76 milijonov evrov ali 12 odstotkov. Pri plačah javnih uslužbencev je zaradi dogovora o neposeganju do konca prihodnjega leta prihranek zanemarljiv – predvidenih 2,59 milijarde evrov je le za 30 milijonov ali en odstotek manj kot letos. Po drugi strani se kljub povečanju števila brezposelnih, teh je bilo konec avgusta skoraj 117.000 ali deset odstotkov več kot lani, za 6 odstotkov znižujejo sredstva za nadomestila brezposelnim.
Za polnjenje luknje v pokojninski blagajni bo morala država prihodnje leto prispevati 1,46 milijarde evrov, kar je sicer za 12 milijonov manj kot letos, obenem pa kar za 184 milijonov evrov več, kot je bilo načrtovano v doslej veljavnem proračunu. (Grehi Zujfa so pač opravili svoje.) Zanimivo je, da je ob tako opevanem napovedovanju boja proti sivi ekonomiji manj denarja tudi za davčno in carinsko upravo – sredstva zanju se znižujejo kar za 11 odstotkov.
Še manj denarja za policijo in vojsko
Sredstva za policijo bodo prihodnje leto nižja za 15 milijonov ali 5 odstotkov, manj denarja pa bo na voljo tudi za informacijsko infrastrukturo in podporne dejavnosti ministrstva. Podobno je na ministrstvu za obrambo, ki bo prihodnje leto ob 6 odstotkov sredstev. Večji del bo odpadel na varčevanje v Slovenski vojski, ki bo morala razpolagati s 16 milijoni evrov manj kot letos. Glede na vse večje nezadovoljstvo v obeh represivnih organih (zaradi zniževanja plač in iztrošene opreme) lahko pričakujemo, da policisti in vojaki ne bodo ostali tiho.
Na policiji zagotavljajo, da bo zmanjšanje sredstev vplivalo le na izvajanje nenujnih nalog, torej na investicije in materialne stroške. Ob tem priznavajo, da bo nižanje sredstev ob stari in iztrošeni opremi pomenilo dodatno stagniranje v opremljenosti in operativni zmožnosti policije. Policijska vozila so namreč v povprečju stara več kot osem let in imajo povprečno prevoženih 250.000 kilometrov, računalniki pa so v povprečju stari več kot šest let.
Največje nominalno znižanje, za 74 milijonov evrov ali za štiri odstotke, bo doletelo ministrstvo za izobraževanje. Na ministrstvu pojasnjujejo, da predstavljajo veliko večino znižanja evropska sredstva. Zaradi tega ne bo treba posegati v normative in standarde, zagotovo pa bodo močno okrnjene investicije in drugi projekti.
Ministrstvo za zdravje bo sicer prejelo za 4,6 milijona evrov več sredstev kot letos, vendar pa obenem za dobrih 10 milijonov manj, kot je bilo načrtovano v še veljavnem proračunu za prihodnje leto. Minister Tomaž Gantar nam je povedal, da bi lahko to vplivalo na gradnjo ljubljanske Urgence.
Za poslance 300.000 evrov manj
Prihodnje leto bo imela manj sredstev tudi večina državnih služb. Tako se med drugim znižujejo proračuni predsednika republike, državnega zbora (za okoli 300.000 evrov), komisije za preprečevanje korupcije (za dobrih 130.000 evrov), informacijske pooblaščenke... Izjema sta državni svet (zvišanje za 40.000 evrov) in varuhinja človekovih pravic (zvišanje za nekaj več kot 70.000 evrov).
Varčuje tudi večina vladnih uporabnikov. Kabinet predsednice vlade se bo moral zadovoljiti z 70.000 evri manj sredstev, medtem ko bodo morale vladne službe privarčevati dobra dva milijona in pol.
