Čez dobra dva tedna se Sloveniji izteče rok, do katerega mora na zahtevo evropske komisije sprejeti učinkovite ukrepe, namenjene odpravi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Prvega oktobra pričakujejo v Bruslju namreč podrobno poročilo o konsolidacijski strategiji, s katero bo Slovenija do leta 2015 odpravila sedanji čezmerni primanjkljaj in tega v skladu z maastrichtskimi kriteriji znižala pod tri odstotke BDP. Dvig davka na dodano vrednost in znižanje mase plač javnih uslužbencev ne bosta dovolj, pri iskanju dogovora, kje še vzeti, pa so razhajanja v vladi po neuradnih informacijah še vedno velika. Zaupanja vodilnih v evrskem območju Slovenija za zdaj ni izgubila, bodo pa ti že novembra uradno preverjali, v kakšnem stanju so proračuni držav članic.
Bo vlada sposobna soglasja?
Predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer vztrajata, da bo Slovenija ukrepe za rešitev razmer, v katerih se je znašla, našla sama. Kako uspešna bo vlada pri tem, naj bi bilo znano konec septembra, ko bodo javnosti predvidoma predstavili ukrepe za reševanje težav gospodarstva, socialne države, bank in proračuna. V zadnjem postavk, kjer bi še lahko rezali odhodke, počasi zmanjkuje, a še hitreje zmanjkuje denarja. Iskali naj bi več sto milijonov evrov. Da prvak DeSUS Karl Erjavec posega v pokojnine ne bo dovolil, je jasno, po lani sprejetem zakonu o uravnoteženju javnih financ pa bo vlada težko pojasnila dodatne reze v sredstva za socialne transferje. Ko gre za zmanjševanje transferjev javnim zavodom, skoči pokonci več ministrov, prvak DL Gregor Virant pa po letos doseženem dogovoru o zmanjšanju mase plač težko znova stopi pred predstavnike zaposlenih v javnem sektorju, pa čeprav je ta glede na finančne zmožnosti države očitno še vedno močno preobsežen.
Poročali smo že, da se s spremembami zakona o Slovenskem državnem holdingu napoveduje oblikovanje privatizacijske in ne zgolj kadrovske agencije, a sindikati naj bi zaradi načrtovane pripojitve Kapitalske družbe že grozili.
V skladu s priporočili evropske komisije bi morala Slovenija letos doseči javnofinančni primanjkljaj v višini 4,9 odstotka, brez enkratnih odhodkov za dokapitalizacijo dveh bank, NLB in NKBM, pa javnofinančni primanjkljaj v višini 3,7 odstotka BDP. A glede na sprejet proračun bo proračunski primanjkljaj letos že dosegel 1,547 milijarde evrov ali 4,4 odstotka BDP. »Tveganja, da se bodo razmere zaostrile, ostajajo velika,« je v poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici letošnjega leta zapisala vlada.
Reševanje bank predvidoma šele decembra
Glavni vpliv na doseganje ciljev ima urejanje razmer v bančnem sektorju, so v poročilu dodali v vladi, in če se je sprva govorilo zgolj o strošku dokapitalizacije dveh največjih bank, so s prihodom novega guvernerja Banke Slovenije ukrepi na bančnem sektorju krenili tudi v drugo smer. Ti prinašajo nove, pred nekaj meseci še nepredvidene stroške za državo.
Reševanja težav bančnega sektorja od Slovenije ne pričakuje zgolj Bruselj, ampak tudi mednarodni finančni trgi in od njihovega zaupanja je Slovenija odvisna. Koliko bo dejansko stalo reševanje bančnega sektorja, pa naj bi bilo znano šele konec novembra. Takrat naj bi bili namreč, kot je včeraj po poročanju STA ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov evrskega območja napovedal šef evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, končani pregledi kakovosti bančnih bilanc in obremenitvenih testov slovenskih bank. Šele nato bo sledil prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki deluje že od sredine marca.
V Dnevniku smo že poročali, da se pri pregledu bilanc slovenskih bank zapleta zaradi ostrih kriterijev izvajalcev omenjenih pregledov, ki bi lahko ocenjene stroške sanacije bančnega sistema močno povečali. Strošek dela sedemčlanskega upravnega odbora DUTB, ki na mesec znaša 57.000 evrov, bo še pred prenosom prve slabe terjatve, ki se očitno obeta šele konec leta, dosegel že okoli pol milijona evrov.
Čufer je ob robu neformalnega zasedanja evrske skupine znova zatrdil, da je Slovenija za zdaj svoje težave sposobna reševati sama, pritiska, da bi morala zaprositi za pomoč, pa ne čuti. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je po poročanju STA dejal, da je treba Slovenijo, dokler ta pravi, da zmore svoje težave rešiti sama, spodbujati. Navedbe o pritiskih glede prošnje za pomoč je guverner Boštjan Jazbec, ki se je prav tako udeležil srečanja, označil za plod bujne domišljije, hkrati pa poudaril, da zaupanje trgov ni odvisno zgolj od bančne sanacije, ampak tudi od fiskalne konsolidacije in politične stabilnosti.
