Po zadnjih statističnih podatkih se je lani iz Slovenije izselilo 8191 državljanov, medtem ko se jih je še leto prej skoraj polovica manj oziroma 4679. Nazaj se jih je v istem letu priselilo 3318, lani pa le še 2741, kar pomeni, da je v tujini ostalo že skoraj 5500 slovenskih državljanov. V letošnjem prvem četrtletju je v tujino odšlo že 1694 Slovencev.
Številni strokovnjaki se strinjajo, da so med tistimi, ki odhajajo, tudi visoko izobraženi mladi, ki doma preprosto ne najdejo dela, kaj šele službe, v kateri bi se lahko dokazali. In ravno to »odtekanje« možganov je za državo najbolj problematično. Celo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo, da poleg gospodarske krize doma in posledično slabših zaposlitvenih možnosti Slovence v tujino vlečejo tudi privlačnejša davčna politika, ugodnejši stanovanjski pogoji, stopnja tehnološkega napredka in podobno. Vse tisto torej, kar bi morali tem »izseljencem« ponuditi, da se po izkušnjah in znanju, pridobljenih v tujini, vrnejo v domovino in s tem prispevajo h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Samo v Evropo bi rado odšlo vsaj 14.000 Slovencev
Vse več zanimanja za zaposlovanje v tujini opažajo tudi slovenski svetovalci EURES, ki ponujajo informacije in svetovanje vsem, ki jih zanima zaposlitev v Evropi. V zadnjih letih se je po njihovih podatkih povpraševanje po možnostih zaposlovanja v tujini precej povečalo. Lani se je denimo nanje obrnilo 14.000 iskalcev zaposlitve, prav tako v letu 2011. »Pred leti so o možnostih zaposlovanja v Evropi povpraševali predvsem mladi in visoko izobraženi, v času krize pa po delu v tujini povprašujejo tudi starejši ter tudi manj kvalificirani. Presenetljivo veliko interesa je med starejšimi delavci z odraslimi otroki, ki bi želeli delati v tujini,« pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, v okviru katerega delujejo svetovalci EURES. Dodajajo, da se nanje obračajo iskalci zaposlitve različnih poklicev, v zadnjem času pa je med njimi veliko gradbenih delavcev, ki so po stečajih ostali brez zaposlitve, predstavnikov tehničnih poklicev ter iskalcev zaposlitve z visoko izobrazbo. Zanimajo se predvsem za čezmejno zaposlitev oziroma dnevno migriranje v Avstrijo in Italijo pa tudi za možnosti zaposlovanja v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici in skandinavskih državah, zunaj Evrope pa v Avstraliji, Kanadi in na Novi Zelandiji.
V državah EU in evropskega gospodarskega prostora je sicer največ povpraševanja po strokovnjakih informacijske tehnologije, inženirjih strojništva, elektrotehnike in mehatronike, po zdravnikih, strokovnjakih s področja zdravstvene nege, ljudeh s poklicno izobrazbo kovinarske, gradbene in gostinske stroke, tudi pomočnikih v proizvodnih dejavnostih, voznikih v mednarodni špediciji, skladiščnih delavcih v logističnih centrih in v trgovskih podjetjih, veliko je potreb tudi po delavcih v klicnih centrih za pomoč uporabnikom.
V Sloveniji niso niti odgovorili na prošnjo za zaposlitev, v Singapurju jo je dobila v enem tednu
Podobno sta se v tujino, sicer precej dlje, odpravila tudi dva mlada strokovnjaka naravoslovnih ved, ki sta šla srečo poskusit v Singapur, novodobno meko naravoslovcev. In tam tudi uspela. Mirjana Kuzma je pred štirimi leti kot doktorica kemijskih znanosti odšla v Singapur na postdoktorsko izobraževanje v okviru projekta Darpa, ki ga je financiralo ameriško obrambno ministrstvo in kjer je sodelovala pri razvoju materialov za litij-ionske baterije v mikroletečih robotih. Po letu in pol je sklenila, da si bolj želi delati v industriji, zato je začela iskati službo. »V Slovenijo sem takrat poslala kakšnih šest prošenj, pri čemer sem v vsaki natančno razdelala, kako bi s svojim znanjem lahko doprinesla k razvoju posameznega podjetja. Odgovorili so mi samo iz enega podjetja, in še to po dveh mesecih. Odgovor je bil negativen,« opisuje svojo izkušnjo. Medtem je ustvarila profil tudi na tamkajšnjem spletnem portalu za posredovanje dela in že po enem tednu jo je poklical agent ter povabil na razgovor. Dobila je službo.
Podobno je v Singapurju svojo priložnost našel tudi Jernej Zidar, doktor farmacevtskih znanosti, ki na enem od tamkajšnjih inštitutov v okviru postdoktorskega izobraževanja razvija nove antimikrobne učinkovine. Oba sogovornika poudarjata, da sta s pogoji dela in kakovostjo življenja tam zelo zadovoljna. In kaj svetujeta mladim? »Tisti, ki razmišljate o odhodu, le pojdite. Menjava okolja je dobra tudi za duha, saj si postavljen v novo okolje z novimi idejami in ljudmi, ki ti pomagajo, da rasteš na vseh področjih,« poudarja Jernej. Mirjana pa dodaja: »Mladim bi svetovala naj se pridno učijo in skušajo izkoristiti vsako priložnost, ki se jim ponudi v življenju. Tudi če prvič kaj ne uspe, naj ne obupajo. Predvsem pa naj usmerijo energijo v tisto, kar jih resnično veseli, in naj negujejo svoja prijateljstva.«
Tujina izziv, a imajo namen priti nazaj
Pa se nameravata vrniti v domovino? »Nikoli ne reci nikoli, pravijo. Nikoli nisem računal, da se bom odselil tako daleč, zato se bom tudi v prihodnje pustil presenetiti. Me pa v Slovenijo nedvomno vlečejo starši in sorodniki, močno pa me odbija zatohlost in negativnost, ki se vleče po državi,« pravi Jernej. Tudi Mirjana doda, da se namerava vrniti, kdaj bo to, pa ne ve. »Za zdaj mi tujina še vedno predstavlja izziv, občutek imam, da se moram še veliko naučiti, predem odidem domov,« pravi mlada doktorica kemijskih znanosti.
Bega možganov v celoti resda ni mogoče preprečiti, omejili pa bi ga po mnenju ministrstva za delo s »skupnim strateškim pristopom, ki vključuje ukrepe različnih politik in resorjev«. Kar zadeva njihovo pristojnost, so to ustrezna štipendijska politika, politika trga dela in družinska politika, ki je po njihovem v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami »izredno ugodna«, drugim resorjem pa prisojajo odgovornost za spodbujanje vlaganja v raziskave in razvoj, podjetniške miselnosti in inovacij, zagotovitev ustreznega podjetniškega okolja in tehnološkega razvoja, pa tudi za državljane ugodne davčne in stanovanjske politike.
