Medtem ko je Novi trg, ki ga je mestna občina pričela prenavljati pred petimi meseci, v ponedeljek prvič zaživel v novi podobi, ljubljanski župan Zoran Janković zagotavlja, da bo konec tega tedna brnenje strojev dokončno potihnilo tudi na Čopovi ulici in Petkovškovem nabrežju. Če je bil zaključek prenove levega nabrežja Ljubljanice med Prešernovim trgom in Zmajskim mostom že od marca, ko se je prenova začela, načrtovan v septembru, pa so se dela na Čopovi ulici zaradi nepredvidenih del in arheoloških izkopavanj zavlekla. Želja tamkajšnjih trgovcev in gostincev, da bi se stroji z ulice umaknili že 10. avgusta, kot je pred časom napovedal tudi Janković, se tako ni uresničila, so pa, po tokratnih županovih besedah, delavci sedaj vendarle pri koncu: »Na Petkovškovem nabrežju delavci že nameščajo stojala za kolesa in zaščitne količke, medtem ko na Čopovi ulici manjkajo še stebrički pri Slovenski cesti. Dela bodo zaključena do konca tega tedna.«
Petkovškovo nabrežje mora še ozeleneti
Po prenovi, ki se je začela 22. aprila, je Čopova ulica ob novem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju ter tlakovcih bogatejša še za drevo v osrednjem delu, nekaj klopi, pitnik ter taktilne oznake za slepe in slabovidne. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ob tem še pojasnjujejo, da je v pripravi tudi že projektna dokumentacija za predvideno prenovo podhoda, ki povezuje Čopovo in vzporedno Nazorjevo ulico. Ko se bodo konec tega tedna stroji umaknili še s Petkovškovega nabrežja, bo epilog dobila tudi že pred petimi leti zasnovana oživitev Petkovškovega nabrežja. Dobra dva milijona evrov vredno naložbo z novimi tlakovci, razglednimi ploščadmi, ter drevoredom si je ekipa arhitektov pod vodstvom Jurija Kobeta zamislila že leta 2008 v sklopu natečaja za ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic.
Kasneje so morali projekt uskladiti z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da niso toliko posegali v breg Ljubljanice, kar Kobe še vedno nekoliko obžaluje, a je s kompromisom zadovoljen. »Sedaj se vidi, zakaj je bila prenova potrebna. Končno podobo je namreč dobil tudi Mesarski most, saj elementi, ki se pojavijo tako na mostu kot na nabrežju, naznanjajo enotno obliko. Z ložami smo razredčili tudi agresijo tamkajšnjih lokalov, hkrati smo vse vhode na nabrežju naredili dostopne gibalno oviranim,« pojasnjuje Kobe. Dodaja, da do končne podobe nabrežja manjka še živa meja, ki je trenutno le nakazana s črno mrežo, zelenje pa mora obrasti tudi žičnate ograje ob ložah. »Lože in druge elemente so ljudje že vzeli za svoje, saj so jih uporabljali že, ko dela še niso bila končana,« je zadovoljen arhitekt.
»Zapiranje mesta za promet je prava rešitev«
Kobe pozdravlja tudi prenovo Čopove ulice in Novega trga: »Gre za urbanemu mestu primerno ureditev.« Ob tem še poudarja, da bi bilo treba tovrstno ureditev v prihodnje širiti tudi zunaj mestnega jedra. »Mestni predeli, kot sta Moste in Šiška, kar kličejo po preureditvi. Vendar nekje je vedno treba začeti,« najpogostejše očitke občanov, ki stanujejo zunaj središča, komentira arhitekt.
Tudi po besedah arhitekta Mihe Dešmana je mestno središče prestolnice z zaključenimi prenovami še korak bližje temu, da postane sklenjena celota z živahnim mestnim utripom. »Javni prostor v mestu je pomemben, saj je njegova urejenost eden izmed pomembnih pogojev, da je življenje v mestu kakovostno, da prebivalci do mesta čutijo pripadnost in da se lahko razvija turizem. Zapiranje mesta za promet in urejanje površin s kakovostnimi tlakovci sta dobra načina za dosego tega,« je prepričan Dešman. Čeprav je z arhitekturnim razvojem mesta zadovoljen, pa dodaja, da v mozaiku postopnih prenov manjka še podaljšek Čopove ulice in povezava Tivolija z mestnim jedrom: »Žal Cankarjeva cesta od križišča s Slovensko cesto pa do parka Tivoli še ne živi tako, kot bi morala. Upam, da se bo to uredilo, ko se bo uresničila napoved o prepovedi prometa na Slovenski cesti«
