Minister za zdravje Tomaž Gantar je namreč za STA izpostavil, da bodo zaradi krčenja proračuna nekateri projekti verjetno morali počakati. Prioriteta bo po njegovih besedah obnova vodovoda onkološkega inštituta, obstaja pa bojazen, da bo nova ljubljanska urgenca morala čakati. A odločitev, kateri projekti bodo morali počakati, bo morala biti politična, na ravni vlade, je dejal v danes objavljenem pogovoru za STA.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da bi se z izgradnjo nove urgence bistveno izboljšali pogoji v operacijskih dvoranah, intenzivni terapiji, lekarniški in laboratorijski dejavnosti, sterilizaciji, klimatizaciji, centralnem nadzornem sistemu, reševalni postaji, pa tudi v dispečerskem centru zdravstva.

Nove prostore bi radi čim prej

V novih prostorih bi bila obravnava hitrejša in izognili bi se nepotrebnemu čakanju, trdijo v UKC. Zato si "srčno želimo, da bi nove prostore dočakali čim prej". Tako so prepričani, da so v sodelovanju z ministrstvom za zdravje v preteklosti na področju investicij naredili ogromne premike (nova pediatrična klinika, nevrološka klinika, klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ...), zato upajo, da bodo kmalu enako sporočali tudi o novi urgenci.

Po zadnjih informacijah bi za ureditev vseh perečih problemov, vezanih na glavno stavbo UKC Ljubljana, potrebovali 140 milijonov evrov, navajajo v UKC. Ob tem opozarjajo, je to majhen znesek v primerjavi z nekaterimi drugimi zneski, denimo zneskom, ki ga vlada v letošnjem proračunu namenja za dokapitalizacijo bank.

Gantar: Znesek bi na koncu verjetno znašal kar 200 milijonov

Gantar pa je v izjavi za medije po sestanku s predstavniki nekaterih bolnišnic opozoril, da je bilo 140 milijonov evrov zadnja ocena, medtem ko se je prvotna ocena gibala okoli 30 milijonov. "Bojim se, da bi bil ob načinu dela, ki je veljal pri vseh teh investicijah, znesek na koncu 200 milijonov," je dejal.

Gantar se sicer strinja, da je država že veliko vložila v banke, a se je treba zavedati, da če gospodarstvo ne bo bolje delalo, potem bo tudi vedno manj denarja za zdravstvo. Priznava pa, da ni pošteno, da se pri nekaterih projektih z lahkoto odloča o 100 milijonih evrih, nato pa se z bistveno večjo težavo odloča, ali se bo pomagalo zdravstvu ali ne.