Obnova je sprožila polemike o ohranitvi nekdanjega nacističnega režima. CNN se tako sprašuje, ali so objekti, ki opominjajo na nacistične grozote zares potrebni ali bodo morda lahko pomagali preprečiti njihovo ponovitev. Oziroma, ali bi morali takšne opomnike, ki so povezani z nacističnim režimom, uničiti.
Nacistična prizorišča kot turistične znamenitosti
Kljub vsemu prizorišče vsako leto po drugi svetovni vojni obišče več kot 200 tisoč turistov. Kar nekaj nekdanjih nacističnih prostor sicer služi kot turistične znamenitosti. Nekdanji Hitlerjev bunker, prostori tajne nacistične policije Gestapa in tudi nacistično zbirališče v Nurenbergu pritegnejo vsako leto pritegnejo številne obiskovalce.
Nurenberški župan Ulrich Maly je povedal, da je obnova 11 kvadratnih kilometrov velikega prizorišča predstavljala dilemo: »Zrušitev stavb bi mednarodno javnost razburilo, zato so se odločili za obnovo. Vendar to ne pomeni, da nekdanji režim poveličujemo.«
Ohranili bodo tudi grafit
Župan sicer priznava, da bi kar nekaj prebivalcev Nurenberga rado videlo, da bi se spomenik zrušil kot simbol zrušenega režima. A ob tem doda, da bi ga potem mesto moralo drugače zaščititi – ga ograditi pred obiskovalci. Zato so se odločili za obnovo prizorišča, ohranili pa bodo tudi povojni grafit zavezniškega vojaka.
Prizorišče v Nurenbergu vključuje 24 stolpov in stopničasti oder, od koder je Hitler nagovarjal množice. Prizorišče je za nacistično stranko oblikoval arhitekt Albert Speer, vendar ga niso nikoli dokončali. Dolgoročno Nurenberg načrtuje spremembo nekdanjega nacističnega zbirališča v prizorišče zgodovinskega učenja.
