Uvodna beseda
V neizrečno pomembnem zgodovinskem trenutku razpada Jugoslavije in zmage nemškega orožja na Balkanu je nastal »Štajerski Gospodar«. Spodnji Štajerci smo po 23 letih bridkih izkušenj s srbsko in srbofilsko nadvlado končno doživeli velik dan našega osvobojenja. Meč Adolfa Hitlerja je potolkel belgrajske zarotnike, ki so prejemali Judeževe groše iz angleške mošnje, da bi le za trenutek ustavili zmagoslavni pohod nemške vojske. V dvanajstih dnevih so bili popolnoma poraženi. Jugoslavije ni več. Razpadla je država, ki je bila ječa vseh narodov in ljudskih skupin. Sedaj je Spodnja Štajerska zopet združena s staro Štajersko. Po deželi so zavihrale zmagovite zastave s kljukastim križem. Führerju se imamo zahvaliti, da se bodo naši življenjski pogoji dvignili na zavidanja vredno in visoko stopnjo nemškega naroda. Zavedati se moramo, da smo čez noč postali sestavni del Velike Nemčije in s tem najmočnejše države v Evropi sploh. Srbi so nam pokvarili letošnje Velikonočne praznike, nikakor pa jim ni uspelo preprečiti našega osvobojenja in vstajenja izpod srbskega in srbofilskega jarma. Stoletja smo živeli Štajerci brez razlike jezika v najlepši slogi in blagostanju. Zadostovalo pa je, da so nas s pomočjo kranjskih hujskačev Srbi zatirali skozi dobrih 22 let v toliki meri, da smo gospodarsko skoraj popolnoma izkrvaveli. V toplem objemu Velike Nemčije in zlasti naše mile Štajerske se nam sedaj pod modrim vodstvom velikega državnika in vojskovodje Adolfa Hitlerja obetajo lepši dnevi. Spodnji Štajerci se zavedamo, da borba nemškega naroda z nasprotniki Velike Nemčije še ni končana. V zahvalo zato, da nam je Führer s svojim hitrim zamahom prihranil razdejanje naših ognjišč, pa obljubljamo, da bomo kot zvesti Spodnještajerci z vztrajnim obnovitvenim delom doprinesli naš skromen prispevek velikemu prizadevanju Adolfa Hitlerja. (…)
Nemški meč je zdrobil izdajalsko Jugoslavijo
Zadnji dnevi Jugoslavije – Peterček je bil poslednja karta v nesramni igri belgrajskih zarotnikov – Vojna je bila za Jugoslavijo od vsega početka izgubljena
Ko je bila dne 25. marca po dolgotrajnih pogajanjih med Berlinom in Belgradom na Dunaju podpisana pogodba o pristopu Jugoslavije k zvezi Treh velesil (Nemčija, Italija in Japonska), si je marsikdo oddahnil, češ sedaj bo pa mir le ohranjen. Lepa govora, ki sta jih izrekla ob podpisu nemški zunanji minister v. Ribbentrop in takratni jugoslovanski ministrski predsednik Cvetković, sta prepričala celo Evropo, da je vse v najboljšem redu. Toda v Belgradu je že bila skovana zarota proti paktu. Visoki oficirji so bili z denarjem podkupljeni z angleške strani z namenom, da bi se Jugoslavija uprla nemškim zahtevam, četudi Führer ni zahteval niti prehoda nemških čet preko ozemlja Jugoslavije. Tem plačanim hujskačem se je pridružil tudi srbski pravoslavni patrijarh Gavrilo, ki je bil znan kot glavni velesrbski priganjač in nasprotnik vsega, kar ni bilo srbsko.
Vlada Dragiše Cvetkovića je postala dva dni pozneje žrtev omenjenih zarotnikov, ki so sklenili v svoji mržnji do Nemčije raztrgati svečano podpisano pogodbo. V noči od 26. na 27. marca so izvedli razni letalski oficirji s pomočjo kraljeve garde državni udar, proglašujoč mladoletnega kralja Petra za »ustavnega« kralja in generala Simovića za predsednika vlade. V isti noči sta bila aretirana prejšnji predsednik vlade Cvetković in zunanji minister Cincar-Marković. Zgodil se je torej edinstven zgodovinski slučaj, da sta bila kaznovana s padcem in aretacijo državnika, ki sta v pravem pojmovanju državnih interesov sklenila pogodbo, ki naj bi zavarovala mir in varnost takratne Jugoslavije. Srbskim generalom pa ni bilo do miru, kot plačanci Anglije so hoteli vojno. (...) Neposredno pa je izbruhnila vojna predvsem radi tega, ker je preganjanje, mučenje in ubijanje Nemcev v raznih krajih Jugoslavije doseglo vrhunec izzivanja Velike Nemčije.
Führerju je bilo dovolj belgrajske nesramnosti, zato se je odločil za usodni udarec, ki je sledil v nedeljo, dne 6. aprila zjutraj. V zgodnjih jutranjih urah je nemški propagandni minister dr. Goebbels prečital poslanico Führerja nemškemu narodu in nemški vojski. V svoji poslanici je obrazložil tehtne in globoke razloge, ki so ga prisilili, zagrabiti za meč in napraviti na Balkanu konec vsem angleškim spletkam. Istočasno so dobile nemške čete in letalstvo povelje za pohod proti Jugoslaviji. Zmagoslavno nemško letalstvo je bombardiralo več ur mesto Belgrad z najtežjimi bombami. Tako so srbski zločinci prejeli občutno kazen. Srbski umik na vseh postojankah se je spremenil v pravo brezglavost. Na Hrvatskem so se najprej uprli Pavelićevi pristaši, znani pod imenom »ustaši«. Nemške čete so v sijajnih prodorih skokoma zasedle najvažnejša mesta ter 14. aprila vkorakale s severne in južne strani v Belgrad. (...) Izdajalci Nove Evrope, ki jo ustvarja naš veliki Führer, so bili občutno kaznovani. (...)
Führer v Marburgu
Prebivalstvo Marburga je svojega osvoboditelja navdušeno sprejelo
Od zmagovite nemške vojske osvobojen Marburg, ki preživlja sedaj svoje zgodovinske in slavnostne dneve, je v soboto, dne 26. aprila t.1. imel svoj največji dan. Obiskal ga je njegov osvoboditelj in Führer Adolf Hitler.
V dopoldanskih urah se je v Marburgu kakor ogenj v strehah od ust do ost razširila vest, da je Führerjev voz od Graz-a krenil proti Spielfeldu z namenom, da obišče tudi naše lepo mesto. Še predno se je prebivalstvo – ki je začelo zapuščati svoja vsakdanja opravila, da bi videlo in pozdravilo svojega dragega Führerja – moglo zbrati in postaviti v špalir, je Führer bil že med nami. (...)
Prihod Führer-ja v Marburg je alarmiral celo mesto. Ljudstvo je naskakovalo ulice in ceste, da bi si pridobilo prostore, kjer bi mu bilo omogočeno videti in pozdraviti svojega miljenca in osvoboditelja, ki je to naše starodavno nemško mesto vrnil v naročje velike in močne Nemčije. Ulice, po katerih se je gibal Führer, so bile natlačene prebivalstva, ki ga je s neprestanimi in navdušenimi »Heil Hitler« klici, iz katerih je odmevala radost in sreča, pozdravljalo. (...)
Štajerski Gospodar, 3. maja 1941
