Takšno sporočilo je v petek popoldne sprejel operater regijskega centra za obveščanje v Novi Gorici, ko ga je o nesreči obvestil na številko 112 jamar, ki je čakal kolege pred vhodom v jamo Paradana. Operater je takoj poklical vodjo regijskega centra jamarske reševalne službe Tolmin in stekla je obsežna akcija reševanja. Na srečo je šlo le za vajo.
Jamarske nesreče so redke
»V Sloveniji imamo registriranih več kot 10.500 jam. Nesreče v njih so redke, kljub temu pa se moramo 10-krat do 20-krat na leto le podati na razne reševalne akcije v nedrje zemlje. Z vajo Paradana 2013 smo preverili delovanje vseh reševalnih ekip, usklajenost med slovenskimi in hrvaškimi reševalci, njihovo usposobljenost, kot tudi delovanje ekip za zveze in logistiko. Zanimivo je, da so na tem območju prišle v poštev pri komuniciranju le satelitske zveze in tudi to smo preizkusili,« je povedal vodja projekta Proteus Maks Merela.
Pri reševanju iz jamskega okolja gre za delo v ekstremnem okolju, preži nevarnost podhladitve, pa tudi samo reševanje je običajno večurno ali večdnevno, je razložil reševalec in zdravnik Tomaž Klinar. »Zdravstveno osebje mora vedno v jamo. Poškodovanca oskrbimo po doktrini nujne medicinske pomoči. Običajno smo v ekipi zdravnik, medicinski tehnik in spremljevalec. Redna člana reševalne jamarske ekipe v Sloveniji sva trenutno dva zdravnika, zdaj pa imamo tudi nekaj pripravnic,« je dodal Klinar.
V vaji reševanja poškodovanega jamarja iz Velike ledene jame Paradane, ki ima pet kilometrov rovov, je sodelovalo 80 reševalcev v šestih ekipah. Temperatura v jami je bila 2 do 5 stopinj Celzija. Problem pri dostopu do globine 505 metrov je predstavljala tudi voda. Dodatni težavi sta bili prepih in padanje kamenja.
Z nosili do izhoda iz jame
»Največji problem v jami so ozki prehodi. Na treh mestih smo postavili bivake. Ekipe so se stalno menjavale. Eni so hodili v jamo, drugi na počitek. Do ponesrečenca smo potrebovali štiri ure. Prenos ranjenega jamarja smo opravili z nosili do izhoda iz jame, iz globine pa smo ga dvignili s tako imenovano tirolsko prečnico. Gre za eno najvarnejših metod,« je pojasnil hrvaški reševalec Moreno Almassi. Potem ko so poškodovanega jamarja prinesli do vozila, so ga prepeljali do helikopterja, od tam pa so z njim odleteli do bolnišnice. Seveda vse za vajo.
V tridnevni reševalni vaji je skupaj sodelovalo 195 ljudi. Pripravili so jo v okviru dvoletnega evropskega projekta Proteus, katerega nosilec je slovenska jamarska reševalna služba (ta deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije), njihov partner pa je hrvaška gorska reševalna služba. Celoten projekt je ovrednoten na 500.000 evrov.
