Obama je v soboto pred Belo hišo dejal, da bi ZDA morale vojaško ukrepati proti Siriji zaradi uporabe kemičnega orožja. Vendar pa se je obenem odločil, da bo za odobritev ukrepa zaprosil kongres.
"Zadnje dni smo slišali veliko besed od kongresnikov, ki želijo, da se sliši njihov glas. S tem se povsem strinjam," je dejal Obama.
Sicer pa je ameriški predsednik znova poudaril, da v primeru Sirije ne bi šlo za posredovanje brez konca. "Ne bomo poslali vojakov. Naš ukrep bo omejen v trajanju in obsegu," je poudaril in dodal, da je pripravljen na izdajo takšnega ukaza.
Asad: Sirija pripravljena na zunanjo agresijo
Dejal je še, da po potrditev za napad na Sirijo ne namerava iti v Varnostni svet ZN, kjer ga čaka blokada Rusije. "Pripravljen sem ukrepati brez odobritve Varnostnega sveta ZN, ki je bil doslej povsem ohromljen in nepripravljen kaznovati režim Bašarja al Asada."
Preprečitev uporabe kemičnega orožja
Bela hiša je v kongres že poslala resolucijo, s katero je formalno zahtevala odobritev vojaškega posredovanja v Siriji. Resolucija kot cilj posredovanja opredeljuje preprečitev nadaljnje uporabe kemičnega orožja ali drugega orožja za množično uničevanje.
Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je sporočil, da bodo v zunanjepolitičnem odboru senata že prihodnji teden izvedli javna zaslišanja o Siriji, glasovanje pa je predvideno najkasneje v tednu, ki se začne z 9. septembrom. Predsednik predstavniškega doma John Boehner je medtem pojasnil, da bo predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, razpravo o resoluciji začel 9. septembra.
Predstavniki sirske opozicije so sicer izrazili razočaranje nad odločitvijo Obame. "Pričakovali smo, da bodo zadeve potekale hitreje, da bo napad takojšen," je povedal eden od voditeljev opozicijske skupine Sirska nacionalna koalicija, Samir Nashar. "A verjamemo, da bo kongres odobril napad," je dodal.
Na odločitev Obame pa se je odzval tudi britanski premier David Cameron. "Razumem in podpiram stališče Baracka Obame glede Sirije," je zapisal na spletnem družbenem omrežju Twitter.
Ugotavljanje dejstev poteka
Iz Sirije pa se je v soboto vrnilo 13 inšpektorjev ZN na čelu z Aakejem Sellströmom, ki so na terenu poskušali ugotoviti vsa dejstva, povezana z domnevnim napadom s kemičnim orožjem na obrobju Damaska 21. avgusta. Tiskovni predstavnik ZN Martin Nesirky je pojasnil, da so inšpektorji pripotovali na Nizozemsko, kjer se začenja proces analize zbranih podatkov in pričevanj. Vzorce bodo v ponedeljek začeli pošiljati izbranim laboratorijem, ves proces bosta nadzorovala tudi dva predstavnika Sirije.
Kako dolgo bi analiza lahko trajala, ni znano. Organizacija za prepoved kemičnega orožja je ocenila, da bi postopki, "če jih želimo izvesti sistematično in objektivno", lahko trajali tri tedne. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je inšpektorje zaprosil, naj se laboratorijska analiza opravi kar najhitreje.
Damask je večkrat zatrdil, da je pripravljen na morebiten napad. Sirski premier Vael al Halki je v soboto dejal, da je sirska vojska "s prstom na sprožilcu" popolnoma pripravljena na morebitno vojaško posredovanje proti režimu. Podobno je v nedeljo zatrdil sam Asad.
ZDA so v petek v vladni oceni o napadu z veliko mero gotovosti ugotovile, da je napad s kemičnim orožjem na obrobju Damaska 21. avgusta izvedla sirska vlada. Po ameriških navedbah je v njem umrlo 1429 ljudi, od tega 426 otrok.
Ameriški državni sekretar John Kerry pa je v nedeljo dodal, da analiza vzorcev las in krvi, ki so jih ZDA pridobile od tistih, ki so se prvi odzvali na terenu, dokazuje, da je bil v napadu uporabljen živčni plin sarin.
Za Putina nesmisel
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto v prvem javnem odzivu na ameriške trditve dejal, da gre za "nesmisel" in obenem od ZDA zahteval konkretne dokaze. V znak solidarnosti s sirskim režimom se je na isti dan v Damask in v sosednji Libanon napotila tričlanska delegacija iranskega parlamenta, katere namen pa je med drugim "preučiti situacijo v Siriji in obsoditi uporabo kemičnega orožja s strani terorističnih skupin".
Do Rusije in Kitajske, ki v VS ZN blokirata vsakršne ukrepe proti Asadovemu režimu, je bila medtem kritična nemška kanclerka Angela Merkel. Po njenem mnenju je takšno delovanje "obžalovanja vredno", je pa znova zavrnila možnost sodelovanja Nemčije v kakršnem koli posredovanju brez mandata ZN. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v soboto ocenil, da je Sirija "madež na vesti sveta".
Spričo zaostrovanja sirske krize pa so se v nedeljo v Kairu znova sestali zunanji ministri Arabske lige.
Konflikt v Siriji je od marca 2011 terjal že 110.371 življenj, od tega je bilo najmanj 40.146 civilistov, je v nedeljo ocenila nevladna organizacija Sirski observatorij za človekove pravice. Papež Frančišek pa je 7. september razglasil za dan posta in molitve za Sirijo in ves Bližnji vzhod.
