Dejstvo, da v Ljubljani še vedno ni ledu, pomeni hendikep pri načinu priprave na sezono. Obljubili so nam, da bomo lahko trenirali v Zalogu, vendar se je zalomilo. V tem trenutku nam glede na izkušnje iz zadnjih let manjka okoli štirideset odstotkov treningov na ledu. Primorani smo se bili voziti v Maribor. To je bila glede na okoliščine edina možnost, stroškovno pa si nismo mogli privoščiti, da bi na Štajerskem tudi prenočevali. Sreča je, da imamo mlado ekipo, da je takšne poti ne utrudijo preveč. Zdaj treniramo v Kranju po dvakrat na dan, kar je v tem obdobju v skladu s pričakovanji.
Bilanca šestih pripravljalnih tekem so štirje porazi in dve zmagi.Sestavljamo se še. Igrali smo s težkimi nasprotniki. Medveščak bo igral v KHL, Wolfsburg je bil lani nemški polfinalist. Edina izrazito slaba tekma je bila s Stavangerjem v četrtek na Bledu, ki smo jo zapeljali v povsem napačno smer. Nespameten prvi gol nas je vrgel iz ritma. Predvsem je skrb zbujajoče, da smo ostali brez šestih poškodovanih igralcev. Miha Pesjak in Jaka Zdešar sta odsotna že dlje časa, zdaj se je poškodoval še Damjan Dervarič. Pascal Morency bo manjkal od šest do sedem tednov, danes bomo videli, kako resno stanje je s Scottom Howesom.
Še vedno pa nimate sestavljene popolne zasedbe. To se Olimpiji zadnja leta ni dogajalo.Gledamo naprej. S trenerjem smo se dogovorili, da bomo pogledali, kako se bo moštvo odzvalo na poletni ligi, in nato sprejeli odločitve, kaj še potrebujemo. Pri mladih slovenskih igralcih se vidi kar nekaj potenciala. Manjkajo le še finese in dobri pogoji, da se kakovostno pripravimo. Sreča je v tem, da bomo šele s 13. septembrom stopili v boj za točke v EBEL. V primerjavi z drugimi klubi imamo teden dni dodatnega časa, povrhu pa imamo zagotovilo, da bo led v Zalogu nared do 1. septembra.
Kaj pa ocena tujcev? Vidi se, da izstopa predvsem veteran Jeff Ulmer.To je pričakovano. Že prej smo vedeli, za kakšnega igralca gre. Tudi v Ljubljani upravičuje svoj sloves. O Jerryju Kuhnu ni treba izgubljati besed, tudi Nick Ross gre v pravo smer. Težko pa je ovrednotiti igralce že zdaj, da ne bi bilo slabe volje. Morda je tudi prekmalu za podajanje končnih ocen. Dva imamo na preizkušnji, tisti, ki so pod pogodbo, pa bodo pravi. Slovenski Kanadčan Jake LaPlante je prišel v Slovenijo na svoje stroške. Videli bomo, ali je lahko kos nalogam, ki jih prinaša EBEL.
Lani ste imeli najnižji proračun v zadnjih petih letih. Kako je letos?Smo v podobnih okvirih. Prevelikih razkorakov si seveda ne moremo privoščiti.
Še sodelujete z Robertom Verličem, ki ga v hokejskih krogih ni več opaziti?Verlič je član upravnega odbora. V poslu je šel v druge vode, ampak smo še vedno v stiku. Določene stvari delamo skupaj, nekaterih pa ne več, ker Robert zaradi zamenjave poslovnega okolja nima več toliko kadra kot v preteklosti.
Kaj pravite na premike na Jesenicah?Na Jesenicah hokej mora biti, zato je dobrodošlo, da se je nekaj zgodilo v tej smeri. Zanimivo bo videti, kako se bodo drugi manjši slovenski klubi odzvali na to, da zveza Jesenice favorizira bolj kot druge. Res je, da HZS priskoči na pomoč vsem klubom, tudi nam. Iniciativa za Jesenice je prava, je pa treba gledati na to, da bodo vsi vrednoteni enakopravno.
Obstaja bojazen, da bi se v Ljubljani ponovil jeseniški scenarij, torej da se Olimpija ne bi več zmogla sama preživljati?Dejstvo je, da v Sloveniji res ne cvetijo rožice. Gospodarsko stanje je že več let zelo težko. Olimpija je imela v zadnjih letih nekatere sponzorske pogodbe tudi v višini okoli 120.000 evrov. Letos nam teh pogodb ni več uspelo obnoviti, ker si pokrovitelji srednjega razreda tovrstnih zneskov ne morejo več privoščiti. To so problemi. Če se gospodarstvo ne bo zagnalo in če ne bo posla, potem se bo sponzoriranje omejilo na minimum. To pa bi posledično povzročilo še večje težave.
