Znani francoski odvetnik Jacques Verges je pred dnevi umrl v Parizu zaradi odpovedi srca. Razvpiti pravnik, ki je bil pripravljen na sodišču braniti tudi najhujše zločince, je preminil v hiši, v kateri je nekoč živel znani filozof Voltaire, kolegi pa so ob njegovi smrti priznali, da je bil Verges nemara res provokativen in nastopaški, a da je bil obenem tudi izvrsten odvetnik, ki si je upal za kliente sprejeti tudi tiste, za katere se je drugim odvetnikom zdelo, da jih je nemogoče zagovarjati. »V zadnjih mesecih je Verges močno shujšal in postajal vse manj mobilen. Vedeli smo, da je konec blizu, a nismo vedeli, da bo nastopil tako hitro,« je povedal vodja francoskega pravniškega združenja Christian Charriere-Bournazel.
Jacques Verges se je rodil leta 1925 na Tajskem očetu, ki je bil francoski diplomat, in vietnamski materi. Kot študent je bil komunist, kasneje se je močno zavzemal za osvoboditev Alžirije izpod Francozov. Njegov prvi kontroverzni primer je bila leta 1957 prav obramba alžirske borke za neodvisnost – po mnenju drugih, zlasti seveda francoske javnosti, pa teroristke – Džamile Bouhired, s katero se je kasneje tudi poročil. Sledilo je eno najskrivnostnejših obdobij njegovega življenja, ko je med letoma 1970 in 1978 zapustil ženo in otroka ter izginil. Kaj je v teh letih počel, javnosti ni znano, sam je to obdobje nekoč označil kot »temno stran« svojega življenja. Sicer je v nekem intervjuju leta 2008 povedal, da se mu zdi skrajno zabavno, da v sodobni policijski državi »nihče ne more ugotoviti, kje sem bil skoraj deset let«.
Pozneje si je Verges ime ustvaril predvsem z dolgim seznamom zloglasnih klientov, kot so bili nacistični vojni zločinec Klaus Barbie, militantni marksist Carlos Šakal ali nekdanji namestnik iraškega premiera Tarik Aziz; leta 2002 se je celo ponudil, da bi zagovarjal Slobodana Miloševića, ki je pravno pomoč zavračal, pripravljen je bil zagovarjati tudi iraškega diktatorja Sadama Huseina, za nemški Spiegel je izzivalno zatrdil, da bi branil celo Adolfa Hitlerja. Po lastnih besedah naj bi takrat pristavil: »Kaj Hitlerja, pripravljen sem braniti tudi ameriškega predsednika Busha, a le v primeru, da se izreče za krivega.« Eden njegovih zadnjih odmevnih primerov je bila obramba njegovega dolgoletnega prijatelja, kamboškega predsednika države v času krvavega režima Rdečih Kmerov Khieuja Samphana, ki je bil obtožen zločinov proti človečnosti. Verges je v svojem zaključnem govoru o grozotah v Kambodži dejal, da verzija dogodkov, ki jo je predstavilo tožilstvo, zveni kot roman.
Večina Vargesovih klientov je sicer na sodišču izgubila. A je njihov zagovornik vseeno poskrbel vsaj za provokacije, napade na tožilstvo in tudi za to, da je bila javnost dobro obveščena o namenih in razmišljanju njegovih varovancev. Po Vergesovem življenju je bil leta 2007 posnet tudi film z naslovom Hudičev odvetnik. um
