Do evropskega prvenstva v košarki, ki ga letos med 4. in 22. septembrom gosti Slovenija, nas ločijo le še trije tedni, in čeprav so si hotelirji obetali, da bodo kapacitete polne že pred avgustom, ni povsem tako. Za zdaj so polni predvsem hoteli višje kategorije, ki bodo septembra gostili ekipe in drugo akreditirano osebje. Hoteli srednjega cenovnega razreda in hostli so medtem pričakovali več.
»Sobe se polnijo počasneje, kot smo načrtovali. Predvsem tisti termini pred 10. avgustom, ko bodo tekme tudi v drugih mestih in ne le v Ljubljani, so slabše zasedeni. Po drugi strani kolegi s Primorske pravijo, da imajo precej polne kapacitete tudi v terminih, ko so tekme v prestolnici. Očitno bodo obiskovalci Eurobasket skombinirali z dopustom na morju. Slovenija je konec koncev tako majhna, da to ne predstavlja nikakršnega logističnega zalogaja,« je povedala pomočnica direktorja Hotela Park Urša Malovrh.
Po njenem mnenju se bodo sicer vse kapacitete napolnile, a očitno v zadnjem trenutku. Predvsem naj bi to veljalo za hostle. V hostlu Aladin, v Celici in v hostlu Park tako prvenstvu navkljub za september ne beležijo pravzaprav nikakršnih odstopanj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Cene so kljub temu dvignili – v Aladinu za približno pet odstotkov, v ostalih dveh pa (podobno kot tudi drugje) za približno tretjino. Tim Kvaternik iz Aladina ugiba, da se bodo nekateri navijači najbrž odločili za obisk, šele ko bo postalo jasno, katere ekipe se bodo uvrstile naprej in katere izpadle. Po mnenju sogovornikov bo veliko športnih navdušencev tako postelje rezerviralo v zadnjem hipu.
»Naval zagotovo bo,« meni Malovrhova. »V Ljubljani bodo šli gotovo vsi, ki imajo vsaj eno prosto posteljo, v oddajo. Prepričana sem, da se bo število nastanitev v tem času podvojilo.«
Oddajanje tudi na črno
Alternativ je v resnici kar nekaj. Če sta vam dovolj kavč in povprečno udobje, običajno pa tudi sostanovalec, je (zastonj) ležišče smiselno iskati po portalu couchsurfing.org, za nekaj več luksuza in posledično več denarja pa predlagamo spletno stran airbnb.com, kjer je ponudba sob oziroma stanovanj precej pestra. (Za 68 evrov na noč lahko celo najamete šotor v Kranju.) Zdi se sicer, da se ponudba prenočišč za september na omenjenih portalih v primerjavi s prejšnjimi meseci ni občutno povečala.
Gotovo pa se bo povečala ponudba zasebnih sob, tudi takšnih, ki se oddajajo na črno, je slišati neuradno. Zaslužek je namreč več kot mamljiv. Naš sogovornik, ki je želel ostati anonimen, bo denimo za dva tedna oddal manjše stanovanje, v katerem sicer prebiva, medtem pa bo odšel na dopust. »Na enem od spletnih portalov sem zasledil, da dva Nemca iščeta prenočišče, za katero sta pripravljena plačati 80 evrov na noč. Glede na to, da bosta ostala vsaj dva tedna, bom s tem zaslužil več kot tisoč evrov.«
Oddaje stanovanja ne namerava prijaviti, ker pravi, da se s tem sicer v prihodnosti ne bo ukvarjal. Pozanimali pa smo se, kako bi to lahko storil zakonito.
Enostaven postopek
Najprej je dejavnost potrebno prijaviti. Kot so nam pojasnili na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je sobodajalec lahko »fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali v počitniški hiši«. Kot fizična oseba lahko sobo (oziroma maksimalno 15 ležišč) oddajamo le občasno, kar pomeni nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupaj ne več kot pet mesecev na leto.
Vpis sobodajalca v Poslovni register Slovenije je hiter in relativno enostaven, saj prijavo lahko pošljemo tudi po pošti. Vse, kar potrebujemo, je naslov stalnega prebivališča, EMŠO in davčno številko. Vpis traja en dan, na kar Ajpes izda potrdilo in ga posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ta pa sobodajalca po uradni dolžnosti vpiše v davčni register.
Iz naslova oddajanja stanovanja je potrebno plačati tudi dohodnino. Kot so nam pojasnili na davčni upravi, se dohodnina od dohodka oddajanja premoženja v najem šteje za dokončni davek. Izračuna in plača se od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov, normirani stroški pa znašajo 10 odstotkov. (Namesto teh lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške, denimo adaptacij in drugih velikih vzdrževalnih del, ki pa jih mora podkrepiti z ustreznimi računi.)
Če zavezanec napovedi ne odda, ga lahko doleti med 200 in 400 evrov kazni, za nepravilne ali neresnične podatke pa do 1200 evrov.
