Obstaja več teorij, kako je nastala. Po eni so jo na Sicilijo prinesli Arabci, saj je res podobna arabskemu šerbetu, perzijsko-arabskemu napitku iz rožne vode, sladkorja in ledu. Spet druga teorija trdi, da je sladica nastala v srednjem veku, ko so led nabirali na Etni in ga v vročih mesecih nosili v mesta, kjer so ga prodajali noblesi. Ti so ga mešali s sokom sicilijanskih limon in si s tem napitkom tešili poletno žejo. Po tretji teoriji je ledeno vodo v Italijo skupaj s špageti iz Kitajske v 13. stoletju prinesel Marco Polo. Ne glede na resnični izvor granite ima dandanes vsako sicilijansko mesto svojo značilno granito. V Messini jo imajo najraje z okusom kave in jagod, v Cataniji z mandeljni, v Palermu z limono, v Brontu nedaleč od Etne pa s pistacijo. V poletnih mesecih je granita z rogljičem priljubljen sicilijanski zajtrk, kjer koli na italijanskih ulicah pa si lahko privoščite led s poljubnim okusom, ki ga mešajo v značilnih strojih. V zadnjem času je granita postala priljubljena tudi pri nas, seveda z modnimi okusi, denimo mojita ali čokolade z meto.