Eden tistih športov, v katerem je bilo v zadnjih letih največ športnih upokojitev, je atletika. Tako imenovana zlata generacija, kot imenujemo tisto, ki je po uspehih Brigite Bukovec desetletje nosila slovenske uspehe, ima vse manj članov. In po vsaki veliki tekmi ali sezoni jih bo imela še manj. Najvidnejšo vlogo v slovenski atletiki še vedno igrajo športniki, ki imajo pri letnici rojstva prve tri številke 197. Med deveterico slovenskih potnikov na svetovno prvenstvo v Moskvo so to Sonja Roman, Primož Kozmus in Rožle Prezelj. Pogled na preostalo šesterico, ki bo od konca tedna naprej nastopila na največji športni prireditvi leta, pa po letih tudi ni obetaven. Le Barbara Špiler, letnik 1992, sodi v mlado generacijo, ki se prebija proti svetovnemu vrhu. Vštevši mlado Brežičanko pa je povprečna starost slovenske reprezentance, ki bo nastopila na SP v Moskvi, le nekaj mesecev manj kot 31 let! To pa je podatek, ob katerem ima lahko strokovni svet veliko dela.
Ko atlet postavi normo za nastop na svetovnem prvenstvu, sodi v kategorijo najboljših. Te norme so krute v vseh disciplinah. Norme za nastop na evropskih prvenstvih so precej bolj »človeške«. So pogoj, ki atlete spodbujajo, da si s trdim delom priborijo nastop na velikem tekmovanju. Tisti atleti, ki redno dosegajo norme za svetovna prvenstva, pa se lahko na evropskih prvenstvih spogledujejo z odmevnimi uvrstitvami.
Slovenska atletika bo ne glede na to, ali bo Primož Kozmus v Moskvi osvojil kolajno ali ne, na trdi preizkušnji. Pomladitev reprezentance bo nujna in sila težka. V individualnem športu ne moreš po ekipnem ključu v reprezentanco poklicati mladega igralca in tako pomladiti izbrane vrste. Ti športniki morajo biti tako dobri, da izpolnijo mednarodne kriterije, ne zgolj lokalne.
Atletska delegacija v Moskvi bo devetčlanska, pregled slovenskih nastopov od konca 20. stoletja naprej pa razkriva, da je bilo doslej manj slovenskih atletov na velikem tekmovanju le leta 2001 v Edmontonu, ko je tekmovala osmerica. Največ atletov na SP je imela slovenska reprezentanca leta 1997 v Atenah in leta 1999 v Sevilli, ko je tekmovalo po 15 športnikov. Od leta 2003 do letos pa je bilo na največjem atletskem tekmovanju doslej od deset do 13 atletov. Nekoliko številčnejše so bile atletske reprezentance na olimpijskih igrah, kjer je slovenska delegacija med največjimi, hkrati pa je na zadnjih največjih športnih tekmovanjih igrala tudi eno najvidnejših vlog.
Če bo tako še naprej, bo pokazal čas. Nedvomno pa vsa statistika kaže, da se tudi atletiki v prihajajočih letih vsaj v članski, torej najvidnejši kategoriji, obetajo težki časi. Neverjetnih uspehov Primoža Kozmusa se je že treba veseliti, a hkrati ne pozabljati na svež veter. Plavalno opozorilo, ko sta na svetovnem prvenstvu v Barceloni nastopila le dva plavalca, je bilo za slovenski šport kruto. Kraljica športa se bo morala zelo truditi, da se ji v prihodnjih letih ne bo ponovilo kaj podobnega.
