Kot je v dopisu zapisal predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar, so domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi v javni mreži konec julija prejeli dopis ministrstva za delo, v katerem jih to poziva, naj pri izvajanju posamezne pogodbe (naročanje materiala, naročanje storitev), kjer je to le mogoče, postopajo še bolj racionalno in na tak način poskušajo doseči, da zvišanje DDV bistveno ne bo vplivalo na porabo, saj jim dodatnih sredstev ne bo moglo zagotoviti.
Po izračunih skupnosti socialnih zavodov pa bo nova stopnja DDV letno poslabšala poslovanje domov v javni mreži za dodatnih 5,3 milijona evrov, ki jih bodo v pokrivanje stroškov zdravstvene zavarovalnice morali preliti iz sredstev, ki jih za bivanje v domovih plačajo starejši, ob dejstvu, da že sedaj na letni ravni prelijejo šest milijonov evrov.
»Ne bo dovolj za rešitev bank«
To sicer, kot navaja Koprivnikar, "ne bo dovolj, da bi rešili banke, ki potrebujejo milijarde, ampak ob izgubi varstvenega dodatka, obremenitvi nepremičnin, zmanjšanem financiranju zdravstva, rezih v kadre in drugih zmanjšanjih in dodatnih obremenitvah bo skupen prispevek velik, še večji pa z vidika starejših, ki že sedaj z veliko težavo plačujejo (ali že zdaj ne) za socialnovarstvene storitve, ki naj bi bile v socialni državi uporabnikom finančno dostopne".
In ob tem nekoliko sarkastično navaja, da bodo domovi še bolj racionalni pri naročanju, "npr. hrane, za katero danes povprečno porabimo 3,8 evra na stanovalca na dan, se bomo manj greli, hladili in umivali, saj za energijo in vodo porabimo celih 2,1 evra na dan, varčevali pri prevezah, saj za sanitetni material porabimo kar 1,2 evra na dan za stanovalce domov, ki so takorekoč negovalne bolnice ..."
"Ob tem pa bomo zagotavljali dodatna poročila, ki jih nihče ne bere, mesece in leta prosili za nepotrebna, a nujna soglasja in plačevali nove in nove obveznosti, ki jih država 'izpogaja' s sindikati. Seveda moramo ob tem spoštovati vse postopke javnega naročanja, pridobiti od države soglasja za vsak evro porabe in vsakega zaposlenega, pa čeprav nima nič z našim financiranjem," je še nazoren Koprivnikar. Opozarja tudi, da so kot posredni porabniki proračuna zavezani pogodbam z dobavitelji, ki so bili izbrani na javnih razpisih,
Skušali so biti razumni, aktivni in praktični
Hkrati izpostavlja, da so ob vsej dosedanji racionalizaciji poslovanja skušali biti razumni, aktivni in praktični. Predlagali so vrsto poenostavitev sistema, zakonskih sprememb, sprememb pravilnikov, bolj učinkovito upravljanje, prijavljali so projekte, gradili sisteme informiranja, združevali naročila in uvajali sodobne tehnologije ... "Predloge vztrajno naslavljamo na državo, ki upravlja javno mrežo in je v veliki meri tudi njen lastnik, ki pa za nas nima časa, piše Evropi všečne strategije, ki jih ne izvaja, zbira 'politično voljo' za demografske spremembe v prihodnosti," piše Koprivnikar in vladi sporoča: prihodnost je že tu, demografske spremembe tudi.
Kot zagotavlja, ne zahtevajo več denarja, saj vedo, da ga ni, zahtevajo pa boljšo zakonodajo, ki jo čakajo že 10 let, debirokratizacijo poslovanja, enake pogoje za vse izvajalce, umik državne birokracije iz odločanja o vseh malenkostih njihovega poslovanja, ki ga financirajo uporabniki, argumentiran dialog o takojšnjih radikalnih spremembah sistema in spoštljiv odnos do starejših ter vseh, ki se dan za dnem trudijo pomagati, lajšati bolečino in negovati.
"Domovi in delavci v njih nismo last državne birokracije, zaupani so bili v upravljanje, še najmanj pa se lahko igrate s starejšimi samo zato, ker so stari, bolni in pogosto nemočni. Moramo res vedno znova vprašati: kaj nimamo vsi staršev, ne bomo nekoč vsi stari? Tudi mi si bomo namreč v starosti želeli spodobno življenje, pomoč, nego, prijaznost, svojo primerno ohlajeno sobo, negovalko, ki bo imela pet minut časa govoriti z nami, voziček, ki ga ne bo treba kupiti vnukom, internet," še našteva Koprivnikar.
