Stečajni postopek družbe Montavar metalna nova iz Maribora ne bo odgovoril le na vprašanje, koliko od dobrih 90 milijonov evrov vrednega premoženja je po dveh letih neuspešne likvidacije še ostalo v njej. Na dan bodo prišle tudi podrobnosti iz temačnega poglavja poslovanja Nove Ljubljanske banke (NLB) s poslovnežem Samidom Osmanovićem in njegovimi družbami. Z zadevo se sicer ukvarjajo že tudi kriminalisti.
Za mariborsko družbo, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in vgradnjo hidromehanskih delov, turbin in opreme za termoenergetske objekte, na svojem vrhuncu leta 2008 pa je ustvarila več kot 56 milijonov evrov prihodkov, je bila pogubna naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi. Leta 2010 jo je odkupila od Osmanovića, v kar naj bi lastnika Montavarja Gorana Mladenovića napeljali v NLB. Toda, kot se je izkazalo kasneje, je Mladenović kupil mačka v žaklju, nase pa prevzel kar za 30 milijonov evrov novih obveznosti. Podravska posojilna zgodba je odnesla tudi dva vodilna bančnika iz mariborske podružnice NLB – Boruta Rataja, znanega iz afere Satex, in Albina Turka.
Dolgov do NLB za več kot 60 milijonov evrov
Da bi stečajni upravitelj Montavarja Tadej Vodičar pri pregledu poslovanja v zadnjem letu dni pred stečajem odkril kakšne večje nepravilnosti, je malo verjetno, saj družba po dostopnih podatkih ne posluje več. Tako bo njegova glavna naloga odkrivanje premoženja v Sloveniji in predvsem po tujini, pri čemer se bo moral zanašati na pomoč likvidacijskih upraviteljev s Češke. Mladenović je namreč Montavar jeseni 2011 prodal investicijski družbi Credit Financ Group, od tedaj pa so Čehi zamenjali več zastopnikov družbe.
Čeprav zadnji javno dostopni podatki o premoženju in poslovanju Montavarja segajo v leto 2010, naj bi imela družba še vedno v lasti številne finančne naložbe in nepremičnine. Vendarle je danes njihova vrednost po vsej verjetnosti pičla v primerjavi z obdobjem izpred dveh let. Tako si upniki obetajo le manjše poplačilo terjatev, največ pa bo že tradicionalno izgubila NLB. Po podatkih iz maja 2012 ima banka za več kot 60 milijonov evrov terjatev do Montavarja, dobrih devet milijonov evrov pa bo iskala še ena državna banka – Nova KBM.
Vprašljivih naložb in posojil za 35 milijonov evrov
Če gre verjeti bilancam Montavarja za leto 2010, na katere mu revizorji zaradi neustreznih in nezadostnih revizijskih dokazov niso hoteli izdati mnenja, je družba v tistem času upravljala okoli 92 milijonov evrov premoženja. Od tega slabo tretjino predstavljajo nepremičnine, v glavnem proizvodna hala na Zagrebški cesti v Mariboru. Približno 11,5 milijona evrov so bili takrat vredni tudi deleži v hčerinskih družbah v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Nemčiji in na Nizozemskem. Po javno dostopnih podatkih je Montavar še danes lastnik več podjetij po Balkanu, ki bodo ocenjena in prodana na dražbi. Precej slabše kaže spodletelim naložbam, v katere naj bi se Montavar podal na pobudo NLB.
Tako je imel konec leta 2010 kar za 35 milijonov evrov vprašljivih posojil in naložb. V prvi vrsti je imel kar za 8,6 milijona evrov posojil do svojega podjetja Bosnaputevi, ki ima blokirane vse račune, slabih 200.000 evrov kapitala in večino premoženja v obliki nepremičnin. Na drugi strani ima Montavar za slabih 20 milijonov evrov terjatev do hrvaške družbe OS Metal, katere edino premoženje je 86.000 kvadratnih metrov velik pašnik, na podlagi cenitev vreden zgolj 130.000 evrov. S temi terjatvami so se sicer ukvarjali stečajni upravitelji podjetij Dom-Smreka in LG-Metal, o čemer smo v Dnevniku že poročali.
NLB: Za zaščito interesov bomo uporabili vsa sredstva
»Montavar metalna nova je bil že leto dni v postopku redne likvidacije, ne posluje in nima zaposlenih, zato je bil stečajni postopek pričakovan,« so se na konec poslovne poti mariborske družbe odzvali v NLB. Čeprav obstaja velika verjetnost, da bodo zaradi financiranja Osmanovića, Montavarja in vseh povezanih družb izgubili več deset milijonov evrov terjatev, vztrajajo, da so kar se da zaščitili svoje interese. »Lahko povemo, da so se v celotnem obdobju izvajali postopki predsodne in sodne izterjave, hkrati smo skušali čim več zastavljenega premoženja v dogovoru z zastavitelji izvensodno prodati. Za zaščito interesov banke smo in bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva,« so povedali.
