Milijoni ljudi, ki vsakodnevno posežejo po pločevinki svoje priljubljene pijače, morajo zaradi agresivnega vstopa ameriških bank na surovinske trge pogosto seči globlje v žep. Manipulacije na trgu aluminija, kjer je aktivna tudi ameriška investicijska banka Goldman Sachs, so sodu izbile dno in dvignile na noge velike ameriške pivovarje, ki ne želijo več preplačevati aluminijastih pločevink. V Pivovarni Laško ob tem pričakujejo, da bodo multinacionalna podjetja, ki so največji uporabniki izdelkov iz aluminija, kamor zagotovo sodijo pivovarji, proizvajalci avtomobilov in mobilnih telefonov, tudi v Evropi močno pritisnila na banke in se zoperstavila njihovim spornim praksam.
Čeprav so nekatere banke pri kovanju svojih zaslužkov nesporno iznajdljive, moramo pri tem dodati, da obtožb pivovarjev dejanska cena aluminija ne podpira v celoti, saj se že dlje časa rahlo niža. Od leta 2011 do danes se je cena tone aluminija znižala že za več kot 750 dolarjev, na slabih 1800 dolarjev. Pivovarji so kljub temu odločeni, da bi bila cena brez manipulacij bank še nižja. Kriza je namreč dodobra oklestila svetovno povpraševanje, ki se je v nekaj letih znižalo kar za 40 odstotkov. Ključno je torej vprašanje vloge bank na surovinskih trgih, ki ga podpira tudi ameriška centralna banka Federal Reserve. Največje svetovne banke naj bi v preteklih letih tako intenzivno kupovale skladišča in preostalo infrastrukturo, s katero si želijo odrezati velik del pogače surovinskega trga. Goldman Sachs, ki se je skozi svojo zgodovino vselej uspešno izogibal finančnim in ekonomskim šokom, je v zadnjih letih postal eden prvih dobičkarjev v trgovanju z aluminijem iz bančnega sveta.
Zgodba se je začela leta 2010 z nakupom družbe Metro International, ki ima v lasti 27 velikih skladišč v Detroitu, pri čemer je prva in ključna stvar, ki jo je naredil Goldman Sachs, podaljšanje rokov za dobavo aluminija, in sicer s šestih tednov na najmanj 16 mesecev. Ker zaračunava Metro International strankam vsak dan hranjenja kovine, pomeni daljša dobavna doba logično tudi povečanje prihodkov za Goldman Sachs. Hranjenje ene tone aluminija stane 0,48 dolarja, ameriška banka pa ima v svojih skladiščih 1,5 milijona ton te kovine, kar pomeni, da zasluži vsak dan okoli 720.000 dolarjev ali 260 milijonov dolarjev na leto. A vse le ni tako preprosto. Pravila Londonske borze kovin, katere solastnik je bil Goldman Sachs še lani, namreč določajo, da aluminij ne sme v nedogled ležati v skladiščih. Vsak dan mora skladišče zapustiti najmanj 3000 ton aluminija. Po Detroitu je tako že nekaj let poznan prizor konvoja velikih tovornjakov, ki vsakodnevno premeščajo aluminij iz enega v drugo skladišče. Goldman Sachs s tem podaljšuje dobo skladiščenja kovine, stroški skladiščenja pa so pomembna komponenta končnih cen aluminija. Slednje naj bi bile zaradi tega napihnjene, saj bi bile po mnenju nekaterih lahko precej nižje, če se ne bi v trg aluminija »mešali« Goldman Sachs in preostale banke.
Samo v zadnjih treh letih naj bi potrošniki v ZDA, ki popijejo vsako leto več kot 90 milijard pločevink piva in drugih pijač, zaradi umetno napihnjene cene aluminija, izgubili krepko prek pet milijard dolarjev. Na slabšem pa so tudi podjetja, ki uporabljajo aluminij. »Za nas kot uporabnike pločevinaste embalaže je trend rasti cen aluminija neugoden, saj predstavlja pločevinasta embalaža pomemben strošek v cenovni strukturi proizvodov,« so pojasnili v Pivovarni Laško, kjer se giblje strošek pločevinaste embalaže v zadnjih letih med 15 in 18 milijoni evrov. V maloprodajni ceni piva ali drugih pijač predstavlja strošek pločevinke sicer približno deset odstotkov.
Vendar se ta delež spreminja, saj proizvajalci embalaže Ball, Rexam in Canpack, ki imajo oligopolni položaj na trgu, vsako spremembo cene aluminija običajno neposredno prelijejo v višjo ceno embalaže. Ob spodbujanju okolju prijaznejšega ravnanja potrošnikov je bilo tudi obvladovanje tveganj glede cen embalaže tako za Skupino Laško pomemben motiv, da se je odločila za intenzivno kampanjo spodbujanja potrošnje vračljive embalaže (steklenic). Na slovenskem trgu se sicer 80 odstotkov piva proda v pločevinkah.
