V naslednjih dneh naj bi kot zadnja od večjih lastnic sporazum o skupni prodaji večinskega deleža Cinkarne Celje podpisala tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) pod vodstvom Janka Medje. Konzorcij prodajalcev bodo po neuradnih informacijah vodili Modra zavarovalnica in KD Skladi, med člani konzorcija pa naj bi bile tudi družba za upravljanje NFD, Nova KBM, Banka Koper in nekatere preostale zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena.
Skupno naj bi bil torej na prodaj okoli 75-odstotni delež Cinkarne Celje. Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. Trenutno je Cinkarna Celje na borzi vredna dobrih 60 milijonov evrov, samo v zadnjih dveh letih pa je svojim lastnikom izplačala za kar 17,5 milijona evrov dividend. Lani je Cinkarna Celje ob 173 milijonih evrov prihodkov ustvarila 37,5 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in 18 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko so napovedi za letošnje leto veliko bolj črnoglede. Zaradi padca cene titanovega dioksida se je namreč Cinkarna Celje v prvem četrtletju soočala s 13-odstotnim padcem prodaje, medtem ko je četrtletje končala z vsega nekaj tisoč evri čistega dobička. Za letošnje leto tako v Cinkarni Celje pričakujejo visoko izgubo, ki pa bo po ocenah analitikov kljub temu nekoliko nižja od 12 milijonov evrov, kot je sprva načrtovala uprava pod vodstvom Tomaža Benčine.
Začetek prodaje večinskega paketa delnic Cinkarne Celje pa časovno sovpada z večjimi premiki na trgu titanovega dioksida. V ameriški korporaciji Dupont so namreč v ponedeljek razkrili, da preučujejo možnosti glede delne ali celotne prodaje njihove proizvodnje titanovega dioksida, ki na letni ravni ustvari okoli 3,3 milijarde dolarjev prihodkov. V začetku meseca pa so se začeli tudi pogovori o združitvi tretjega in šestega največjega proizvajalca titanovega dioksida, ameriške korporacije Huntsman in Rockwood Holdings.
Svetovni trg titanovega dioksida je lani sicer doživel strm padec, potem ko so nekateri največji svetovni proizvajalci znova odprli proizvodnje, zaprte v času recesije. Poraba titanovega dioksida se je v prvem četrtletju sicer res zvišala za okoli osem odstotkov, vendar pa je zaradi visokih zalog proizvodnja kljub temu upadla za desetino. Zaloge titanovega dioksida kljub zadnjemu znižanju dosegajo 80 dni normalne proizvodnje, stopnja izkoriščenosti svetovnih proizvodnih zmogljivosti pa znaša le okoli 75 odstotkov. V Dupontu so nedavno sicer napovedali, da nameravajo v kratkem zvišati cene titanovega dioksida, vendar pa je le malo možnosti, da jim bo te napovedi zaradi šibkega povpraševanja uspelo uresničiti. Tudi v ameriški investicijski banki Goldman Sachs za letošnje leto ne pričakujejo preobrata pri povpraševanju po titanovem dioksidu. Po njihovih ocenah je rast cen pričakovati šele prihodnje leto.
