Dobrih 30 stopinj Celzija je pred dvema letoma malo čez 15. uro znašala temperatura v štirih sobah v Domu upokojencev Center v Ljubljani, kjer jo je izmerila takratna varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in nanjo javno opozorila. Ker pravega vročinskega vala letos še ni bilo, se pri varuhu na redna poletna merjenja temperatur (običajno jih merijo še v zaporih in bolnišnicah) še niso podali. Mi pa smo bivanjske razmere za starejše ob sončnih dneh vseeno preverili. Starejši namreč spadajo med tiste skupine ljudi, ki jim vročina, če so ji izpostavljeni dlje časa, še posebno škodi.
Tako nevzdržnih razmer stanovalcem omenjenega doma ni treba več prenašati, olajšano pripoveduje Zlata Marin, tamkajšnja vodja splošne službe. Dom so namreč pred kratkim popolnoma energetsko obnovili, kar notranje prostore ščiti poleti pred visokimi temperaturami, pozimi pa pred mrazom. »Že prej so imeli stanovalci, ki so to želeli, v svojih sobah klime, kar jih je na mesec stalo dobrih pet evrov. A od prenove naprej jih ne uporabljajo, saj je v sobah hladno. Celo tako hladno, da se gredo včasih ogret na sonce. Klimatske naprave uporabljamo samo še v skupnih prostorih.« Da je energetska sanacija dosegla svoj namen, torej manj hlajenja poleti in manj ogrevanja pozimi in s tem seveda tudi manj stroškov, so morali po besedah Marinove stanovalce najprej izobraziti – o tem, kdaj in kako zračiti prostore, da bo v njih dovolj svežega zraka in da bodo ohranjali ustrezno temperaturo.
Klima podraži bivanje v domu
Klimatske naprave pa te dni brnijo v Domu upokojencev Bežigrad, ki energetske obnove še ni dočakal. Namestili so jih pred nekaj leti, ko je bilo bivanje v sobah, ki so izpostavljene soncu, v poletnih mesecih neznosno. »Visoke temperature so le v kuhinji, po sobah imajo stanovalci prižgane klimatske naprave, ki so se jih kar privadili,« so nam povedali v domu. Uporabo klimatske naprave stanovalcem zaračunavajo po 30 centov na dan – v dvoposteljni sobi tako vsak stanovalec plača polovico zneska.
Posebnih pravil, ki bi določala, kolikšne so ustrezne temperature v sobah v domovih za starejše, ni. Sobe morajo biti po pravilniku o standardih in normativih ustrezno opremljene in vzdrževane. Za ustrezno temperaturo v njih lahko upravljalci poskrbijo na različne načine, pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: s klimatskimi napravami, s senčenjem ali kako drugače. Cena oskrbe pa sme zaradi dodatne opreme v sobi, kamor lahko spadajo tudi klimatske naprave, narasti za največ pet odstotkov od najnižje cene standardne storitve, vendar le za izkazane in dokumentirane stroške, ki so povezani z dodatno opremo. Sem spadajo na primer amortizacija dodatne opreme, dodatna poraba elektrike in podobno, dodajajo na ministrstvu. V domovih, kjer imajo klimatske naprave, sicer pravijo, da so stroški zaradi tega mnogo višji od zneska, ki ga za to dodatno zaračunavajo stanovalcem. Ta je simboličen in stanovalcev ne obremeni preveč, zagotavljajo.
Vročina je nevarna za starejše
Sobna temperatura, ki je še primerna za starejše, ki večino časa ležijo, naj ne bi presegala 27 stopinj Celzija, v prostorih, kjer ljudje sedijo in se gibljejo, pa naj bi se gibala okoli 22 stopinj, pravi zdravnik specialist za področje okolja in zdravja na Inštitutu RS za varovanje zdravja Peter Otorepec. Uporabo klimatskih naprav priporoča, vendar le pod pogojem, da stanovalci niso neposredno izpostavljeni curku hladnega zraka.
Starejši in tisti, ki skrbijo zanje, pa se morajo posebej paziti vročine, opozarja Otorepec. »Starejši ljudje imajo slabši občutek za žejo, hkrati pa zaradi vse manjšega števila delujočih znojnic težje oddajajo toploto. Poleg tega jih pestijo še druge bolezni in zdravila, ki jih morajo jemati in ki oddajanje toplote še zmanjšujejo.« Še bolj so starejši ogroženi zato, ker znake, da jim je vročina škodila, mnogi pripisujejo njihovi starosti: »Takrat so še bolj zaspani, odsotni in utrujeni.« Ker starejši sami včasih na tovrstno previdnost pozabijo, morajo biti na to pozorni tudi tisti, ki zanje skrbijo, še opozarja Otorepec.
