Ura, natančneje zapestnica, iz tovarne Jaeger LeCoultre. Vrednost je po nekaterih podatkih neprecenljiva, po drugih podatkih naj bi šla preko 26 milijonov dolarjev. Ob vseh diamantih, safirjih in oniksih je tudi majhna ura, na katero morda vidite bolj ob pomoči povečevalnega stekla. A pomote seveda ni, ura je vrhunska, proizvajalci iz švicarskega Le Sentiera pa več kot legendarni. Njihove ure so že od ustanovitve podjetja, od leta 1833, ko je najprej majhno delavnico ustanovil Antoine LeCoultre, merilo za napredek in inovacije. Od svoje ustanovitve so predstavili 1242 različnih modelov ur, prijavili so okoli 400 patentov in nekaj sto različnih izumov. Leta 1929 so naredili najmanjšo mehansko uro na svetu, še prej, leta 1844, pa millionometre, prvo napravo, ki je znala izmeriti mikron. Podjetje je trenutno v lasti švicarsko-južnoafriške multinacionalke Richemont, ki drži podjetja z urami, pisali, nakitom, parfumi in ostalo prestižno robo. Lani so zaslužili 9 milijard evrov in imajo več kot 24.000 zaposlenih.
Tudi Chopardova ura, ki naj bi bila vredna okoli 25 milijonov dolarjev, je bolj zapestnica kot kaj drugega, čeprav se za vsemi diamanti skriva tudi majhna ura, ki se logično odpira kot rožni cvet, skrit pod diamanti – skupaj jih je kar 874. 201-karatno uro so prvič kupili na dražbi že v devetnajstem stoletju, podjetje Chopard iz Ženeve pa je leta 1860 ustanovil Louis-Ulysse Chopard. Od tistih časov izdelujejo prestižne ure in nakit. Na leto zaslužijo okoli 100 milijonov evrov in so ob tem veliki borci proti levkemiji in aidsu.
Ura je ceno 11 milijonov dolarjev dosegla na Sothebyjevi dražbi leta 1999. Zdaj je v muzeju urarstva v Ženevi, odlikuje pa jo anekdota, da je leta 1927 hotel najboljšo in najbolj zapleteno uro na svetu avtomobilski magnat James Packard; bankir Henry Graves mu ni ostal dolžan in si je zaželel še bolj napreden stroj, ki ima recimo 24-urno številčnico in nočno nebesno sliko New Yorka. Bojan Levič kot ljubitelj zapestnih ur pravi, da bi se brez razmišljanja odločil »za to žepno uro, ki je zagotovo najvrednejša med naštetimi«. Po njegovih besedah bi jo danes prodali za več kot 50 milijonov.
Še ena iz bogatega spektra praktično neprecenljivih ur iz legendarne delavnice Poljaka Antonija Pateka in Švicarja Adriena Philippa. Leta 2010 so jo na Christiejevi dražbi prodali za 5,7 milijona dolarjev. Ura je bila sprva mišljena kot ne preveč zahtevna ročna ura za družino Stern, ki ima v lasti podjetje Patek Philippe iz Ženeve, potem pa se je vse skupaj razvilo v povsem drugo smer. Prestižna in tehnično dovršena ura iz osemnajstkaratnega zlata ima triindvajset kamnov ter kronograf z večnim koledarjem in prikazom luninih men.
Gre za zelo zanesljivo, a na videz povsem enostavno štoparico pariškega podjetja Breguet&Fils. Prvič so uro prodali leta 1814 za zmernih 500 frankov. Lani so jo v Ženevi prodali za mnogo več, za 4,682 milijona švicarskih frankov. Mimogrede, podjetje, ki ga je leta 1775 ustanovil Abraham-Louise Breguet v Parizu, je zdaj že dolga leta v Švici in je v lasti znamenite multinacionalke Swatch Group. Breguetove ure naj bi imela med drugim tudi Napoleon in Ludvik XVI.
Louis Moinet je bil francoski urar, kipar in slikar, ki ga štejejo tudi za izumitelja kronografa. Znan je bil po velikih urah, ki bolj spominjajo na sodobne zlate športne pokale. Umrl je leta 1853, a za sabo ni pustil podjetja kot mnogi drugi. Vseeno v sodobnem času lahko zasledimo ure z njegovim imenom. Meteoris je hudo sodobna ročna ura, ki jo krasijo kamni z Lune, iz ostankov meteoritov in celo z Marsa. A Bojan Levič opozarja, da je tako kakovostnih ur na trgu mnogo in da je veliko vprašanje, ali je cena 4,6 milijona dolarjev realen prikaz vrednosti ure.
Pa smo spet pri poljsko-švicarskem dvojcu, ki je od leta 1851 nastanjen v Ženevi, njihova platinasta ura iz leta 1939 je vredna nekaj več kot 4 milijone dolarjev, za toliko so jo namreč prodali maja 2008 na dražbi pri hiši Christie's. Ročna ura kaže natančen čas v vseh časovnih pasovih našega planeta, za vsak slučaj pa so imena štiriindvajsetih mest še napisana na robovih. Lokalni čas, ki verjetno uporabnika najbolj zanima, se pokaže v klasičnem urnem in minutnem kazalcu.
Pri podjetju Patek Philippe so leta 1928 izdelali osemnajstkaratno ročno uro iz belega zlata, ki so jo maja 2011 na dražbi pri Christie's v Ženevi prodali za 3,235 milijona švicarskih frankov. Ura ima kar 28 kamnov, poleg zlata pa so pri mehanizmu uporabili tudi nikelj. Morda bi na tem mestu lahko ugotovili, da je podjetje Patek Philippe od leta 1932 v lasti družine Stern, letno naredijo kakih 40.000 ur, lani pa naj bi zaslužili četrt milijarde evrov.
Leta 1874 je Švicar Georges Piaget ustanovil podjetje Piaget, ki se ukvarja s prestižnimi urami in nakitom. In sodobna ura Emperador Temple ima oboje. Pravzaprav je kombinacija zlata, dragih kamnov in vrhunske tehnike, ki jo strokovnjaki ocenjujejo na okoli 3 milijone švicarskih frankov. Ura iz osemnajstkaratnega zlata ima nešteto diamantov in se odpira tako, da ima v bistvu dva obraza. Pomembno je tudi vedeti, da je tudi podjetje Piaget v modernih časih v lasti multinacionalke Richemont.
Na koncu naj še ob eni uri iz podjetja Patek Philippe ugotovimo, da sta podjetje ustanovila Poljak Antoni Patek in češko-poljski emigrant Franiszek Czapek. Bilo je leta 1839 v Ženevi. Pet let kasneje sta se sprla in šla vsak svojo pot. Veliko kasneje, leta 1953, je prišla na trg ura, katere vrednost je 2,9 milijona dolarjev – za toliko so jo leta 2006 namreč prodali. Zanimivo je, da ima ura z imenom »Svetovni čas« na sredini naslikan zemljevid Severne Amerike, okoli številčnice pa napisana vsa pomembna mesta sveta.
