Na Javni agenciji RS za varnost prometa, ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Franc Pojbič, pripravljajo reorganizacijo izpitnih centrov, kjer je mogoče opravljati teoretični in praktični del vozniškega izpita. Čeprav na agenciji trdijo, da bodo konkretne spremembe šele predstavili in dali v javno razpravo, pa so se na zgornjem Gorenjskem nameravani ukinitvi izpitnega centra na Jesenicah že uprli.
Zastarela zakonodaja
Dejstvo je, da je reorganizacija našega sistema opravljanja vozniškega izpita nujno potrebna, saj zakonodaja, ki ureja področje delovanja izpitnih centrov sega v leto 1982! Od takrat naprej so se zgolj dodajali kraji, kjer je izpit še mogoče opravljati. Tako imamo danes 16 izpitnih centrov, izpit pa je mogoče opravljati v kakih tridesetih krajih po Sloveniji. Kandidate za voznike usposabljajo v 186 šolah vožnje, številka pa zaradi liberalizacije trga strmo narašča, kar pomeni, da imamo vse več »enoosebnih« šol vožnje, kar pa po nekaterih ocenah ne pripomore ravno h kakovosti poučevanja. Pred kratkim smo v Dnevniku tudi razkrivali, da je nadzor nad šolami vožnje pokazal številne nepravilnosti ter celo sume kaznivih dejanj.
Že dlje časa so v javnosti znane tudi dileme, kje je lažje opraviti izpit, kje to stane manj, saj je potrebnih manj učnih ur in navsezadnje, iz katerih krajev potem prihajajo boljši ali slabši vozniki. Konkretnih analiz sicer ni, povsem jasno pa je, da je javnost razdeljena na dva tabora. Prvi je prepričan, da mora kandidat v večjem mestu, recimo Ljubljani, za uspešno opravljen izpit pokazati precej več znanja, spretnosti in sposobnosti, saj naj bi bila izpitna vožnja po mestnem središču težja in naj bi imela predvsem več »pasti«, ob katerih lahko kandidat na izpitu »pogrne«. Zagovorniki izpitnih voženj v domačem, pa čeprav manjšem kraju, pa so prepričani, da njihovo znanje ni nič manjše, da je prav, da se vožnje učijo in naučijo na cestah, ki jih bodo kot vozniki tudi uporabljali, in da imajo mnogi iz večjih mest hude težave, ko pridejo na podeželje, saj se recimo ne znajo vesti na cestah brez sredinskih črt, v križiščih brez semaforjev in podobno. »V Ljubljani bi izpit naredil lažje in hitreje. Kaj pa je problem? Voziš počasi v gneči, se ustaviš pri rdeči in spelješ pri zeleni,« nam je dejal sveži voznik z Gorenjskega.
Na zgornjem Gorenjskem so župani na nedavni koordinaciji ostro protestirali proti napovedani ukinitvi izpitnega centra na Jesenicah. Pomirila jih ni niti informacija agencije za varnost v prometu, da naj bi v Kranju opravljali le teoretični del, medtem ko bi praktičnega še vedno lahko tudi na Jesenicah. Zavzeli so se za to, da bi ostal vsaj kot dislocirana enota kranjskega centra. »Izpitni center Jesenice ima vse možnosti za nemoteno delo. Ima ustrezne prostore za ocenjevalce, vodjo centra, prostor za opravljanje teoretičnega dela izpita in tudi prostor za arhiv. Na voljo ima tudi ustrezno neprometno površino in parkirišče za začetek praktičnega izpita, okoliščine pa so celo boljše kot v Kranju. Na Jesenicah in okolici lahko preizkusijo kandidate v prav vseh elementih vožnje, ki jih predpisuje pravilnik o vozniškem izpitu, vključno z menjavami prometnih pasov in krožnimi križišči, kot je zelo zahtevno večpasovno krožišče pri Lescah,« meni župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger.
Najprej čiščenje pred svojim pragom
Župan Kranjske Gore Jure Žerjav pa napoved selitve izpitnega centra vidi kot še eno potezo k vse večji centralizaciji. »Kaj nam bo v manjših krajih sploh še ostalo? Naši krajani imajo z vožnjami po opravkih v večje kraje vse več stroškov, zaradi ukinjanja državnih organov v manjših krajih je manj tudi služb. Kdo bo sploh še ostal na podeželju?« Glede izpitov je namreč jasno, da se bodo kandidati, če bo izpit treba opravljati v večjem mestu, tam vožnje tudi učili, kar pomeni še več stroškov za kandidate in slab obet za šole vožnje v manjših krajih.
A v. d. direktorja Agencije za prometno varnost Franc Pojbič ima po drugi strani močne argumente in je glede reorganizacije trdno odločen. »Šole vožnje naj počistijo pri sebi in pripravijo kandidate tako, da bodo sposobni že naslednji dan po pridobljenem izpitu peljati v Trst ali na Dunaj. Imamo najbolj zastarel sistem v Evropi, ki je izrazito izpostavljen koruptivnim tveganjem. Za izpit B-kategorije je uspešnost opravljanja 54-odstotna, kar je šokantno slabo. Prav tako je nepošteno, da nekateri opravljajo izpit v mestnih središčih, drugi pa na cestah, kjer je komaj kakšno križišče. Kot če bi v enem kraju moral dijak na maturi iz matematike obvladati deljenje in množenje, v drugem pa integrale. Po znanju iz cestnoprometnih predpisov smo na repu v Evropi, nekaj moramo narediti,« je odločen Pojbič. Novo naj bi bilo elektronsko preverjanje teoretičnega znanja (in ukinitev znamenitih izpitnih pol, ki se jih kandidati pač naučijo na pamet, saj so že desetletja vsem dostopne), kar naj bi prineslo več stroškov izpitnim centrom, kar je tudi vodilo k zmanjšanju njihovega števila. Prav tako ni nujno, da bo povsod mogoče opravljati izpite za vse kategorije. »Vozniški izpit ne spada v temeljno pravico izobraževanja, je posledica potrebe po mobilnosti in je kot socialna kategorija, ki jo moramo upoštevati. Res je tudi, da mora biti vsem državljanom omogočena pravica pod izenačenimi pogoji pridobiti vozniško dovoljenje. Pravica je biti varen in biti živ, kar je nad potrebo imeti vozniško dovoljenje,« je še prepričan Pojbič.
