Na Ciril-Metodovem trgu, nasproti ljubljanske stolnice v središču Ljubljane, od včeraj diši po pristni kranjski klobasi. Bivši urar Stane Logar je namreč v svojem lokalu, kjer so tri generacije od leta 1939 popravljale ure, odprl klobasarno – prvo ulično prodajo kranjske klobase pri nas.
Namesto velike ure nad lokalom zdaj stranke mami velik izvesek – klobase. Logar se je za slovo od urarske tradicije odločil, ker je dojel, da ur skoraj nihče več ne popravlja. A ker je strasten kuhar in gurman – za kuhalnico rad poprime tudi kot skiper na jadrnici – dilem o tem, kaj bo počel, ko bo zaprl urarno, ni bilo. »Že pred leti sem imel idejo, da bi odprl lokal, v katerem bi vsak dan ponujal tri ali štiri tipične slovenske jedi. Jedilnik bi se menjal vsak dan in glede na sezono. A na koncu sem se sprijaznil, da je lokal za kaj takega premajhen. Hkrati pa sem, kot ljubitelj kranjske klobase, v časopisju venomer bral o njej in večkrat zasledil namige, češ, kdor se bo prvi lotil ulične prodaje kranjske klobase, bo zagotovo uspel. Potem sem spoznal še profesorja Janeza Bogataja, ki mi je dejal, naj o tem ne razmišljam, ampak naj samo odprem,« je predzgodbo pojasnil Logar.
Poskrbljeno bo tudi za vegetarijance
Za začetek bo klobasarnica mimoidočim ponujala le Arvajevo certificirano kranjsko klobaso s svežo kajzerico iz Pekarne Grosuplje. Stranke si jo bodo namazale z dobrim starim »zenfom« ali hrenom, obrok pa poplaknile s cvičkom ali pivom, pijačama, ki se po mnenju Logarja kranjski klobasi najbolj priležeta. Za abstinente in otroke bodo seveda na voljo tudi brezalkoholne pijače.
»Kasneje bodo v ponudbi tudi jota, ričet in še kaj tipično slovenskega, kar si bodo lahko privoščili tudi vegetarijanci, medtem ko bomo mesojedim v enolončnico seveda narezali še pol klobase. Sistem je postavljen predvsem za princip 'vzemi s seboj', kdor pa bo želel, bo lahko hrano z lesenim priborom pojedel tudi pri nas,« je razložil lastnik prve slovenske klobasarnice, ki kani v roku meseca dni pred lokal postaviti tudi mize in stole. Čaka le še na dogovor z mestno občino, ki sicer uličnim prodajalcem brez postrežbe to prepoveduje.
Novopečeni klobasar meni, da številnim ponudnikom hitre prehrane v centru mesta sploh ne bo konkurent, saj tipične slovenske hrane na ulici ne prodaja nihče. »Že dva meseca imamo gradbišče v ulici in veliko je bilo turistov, ki so želeli na vsak način poskusiti to slovensko posebnost, a jim do danes žal nisem mogel ustreči,« je na odprtju navdušeno pripovedoval Stanč, kot mu pravijo prijatelji. Ni mu jasno, zakaj tovrstne ponudbe pri nas do zdaj ni bilo.
Največji promotor in poznavalec kranjske klobase profesor Janez Bogataj – med drugim je o kranjski klobasi napisal tudi monografijo – pa je prepričan, da je prava nacionalna sramota, da smo morali čakati desetletja do ponovne ponudbe kranjskih klobas, kot jih uvaja klobasarna.
Klasični burgerji so stvar preteklosti
Spomni se, kako je kot majhen otrok od staršev včasih naprosil nekaj dinarjev, da se je iz Mirja, kjer so stanovali, odpravil po kranjsko klobaso v center mesta. »Tam, kjer danes stoji stolpnica nekdanje Metalke, je bil razmeroma velik makadamski prostor. Sredi tega prostora je stal značilen socialistični aluminijski kiosk in v njem so prodajali klobase. Niso bile kuhane, ampak nekoliko popečene. Kupil si celo ali polovico, zraven kos kruha, žemljo in seveda gorčico. In bile so božanske – v vseh letnih časih. To je bila zagotovo najboljša ulična prehrana vseh časov v Ljubljani,« se spominja Bogataj.
Po etnologovem mnenju pa ta razkorak niti ni tako presenetljiv, saj smo morali čakati desetletja, da smo ponovno začeli izdelovati kakovostne kranjske klobase, jih ustrezno zaščitili in jih predvsem spet vzljubili. »To je še ena v nizu psihiatričnih zgodb o Sloveniji,« je prepričan Bogataj, ki opozarja, da je pravkar odprta klobasarnica tudi v skladu s svetovnimi trendi v kulinaričnem svetu: »Gibanje, ki se imenuje pozitivna ulična prehrana, je nasledilo že pretekla 'fusion food' in pred njim 'slow food'. Vanj se danes vključujejo največja kuharska imena. Od Londona do Los Angelesa in evropskih prestolnic se širi nov val okusov, medtem ko so klasični industrijski 'burgerji' in 'pretzel' stvar zastarele in negativne ulične ponudbe. V te okvire uvrščamo kebab, čevapčiče, bureke in podobno neinovativno ulično ponudbo hrane.«
