Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je menila, da bo pogoj iz predloga, da se za izplačilo odškodnine upošteva le čas trajanja neurejenega statusa, lahko povzročil nove krivice.
Zvišanje odškodnine s 30 na 40 evrov za mesec izbrisa pa je po njeni oceni le "kozmetičen popravek". Pri tem je spomnila na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu glede izbrisanih, po kateri odškodnina znaša 88 evrov mesečno.
Poleg tega meni, da bi bilo v zakon nujno vnesti določbo, po kateri bi vsaka stran nosila svoje stroške.
Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta je vprašljiva pristojnost upravnih enot, ki bodo odločale o zahtevah na prvi stopnji. "Upravni organi so usposobljeni za birokratski avtomatizem," je opozoril. Meni, da bi morala biti to pristojnost sodišč.
Zdajšnje besedilo pa predvideva tudi odškodnino za zdravljenje in šolnino, je spomnil. "A najhujša škoda je lahko nastala zaradi izgube zaposlitve, zaradi delovne dobe, nižjih pokojnin... O tem pa v besedilu ni sledu," je dejal.
Repe: S prizadevanji za popravilo krivic je treba vztrajati
Podpredsednik mednarodnega PEN Boris A. Novak je ocenil, da je samo vprašanje časa, kdaj bo Slovenija morala problematiko izbrisanih urediti "na bolj dostojen način tako s pravnega kot materialnega vidika".
Božo Repe z ljubljanske filozofske fakultete, ki je kot zgodovinar orisal popravljanje krivic na območju Slovenije in širše, pa je dejal, da so "koraki pri popravljanju krivic počasni, včasih si nasprotujejo, a s prizadevanji je vredno vztrajati".
Ministrstvo za notranje zadeve je na portalu e-demokracija objavilo predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Predlog med drugim predvideva 40 evrov odškodnine na mesec, država pa bo za njegovo uresničevanje namenila okoli 76 milijonov evrov. Upravičenec do povračila škode je izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, in sicer bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Komentarje na predlog sprejemajo do 15. julija.
Koalicija za REKOM je regionalna nepolitična nevladna organizacija, sestavljena iz mreže nevladnih organizacij, društev in posameznikov, ki zagovarjajo pobudo za ustanovitev regionalne in neodvisne komisije (REKOM). Ta naj ugotovi dejstva o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic ter prispeva k pojasnitvi usod pogrešanih v vojnah med letoma 1991-2001 na območju nekdanje SFRJ, so zapisali na svoji spletni strani.
