Obvestilo ruskega letalskega prevoznika, da je žvižgač ameriške nacionalne agencije za varnost (NSA), ki se je skoraj dva tedna skrival v Hongkongu, v spremstvu svojih pravnih svetovalcev na begu v Moskvo, je na spletnem mestu objavil South China Morning Post. Kasneje sta novico potrdila Wikileaks in lokalne oblasti.
»Gospod Edward Snowden je danes, 23. junija, na lastno voljo ter po redni in zakoniti poti iz Hongkonga odpotoval v tujino,« se glasi birokratsko sporočilo, ki je brez dvoma raztogotilo Washington.
Dva dni pred begom v Moskvo je ameriško pravosodno ministrstvo proti Snowdenu, obtoženemu vohunstva in utaje zaupnih podatkov, izdalo sodni pregon in zahtevo za njegovo izročitev. Vlada v Hongkongu je od Washingtona zahtevala dodatna pojasnila. »Ameriška zahteva po izročitvi ne izpolnjuje določil hongkongške zakodonaje,« so iz Hongkonga utemeljili zavrnitev aretacije, ki je Snowdenu omogočila, da je svoboden zapustil to mesto. Nekaj ur, potem ko je 30-letni Američan pristal v Moskvi, se je zvedelo, da je State Department preklical veljavnost njegovega potnega lista. A očitno je bilo prepozno.
Snowden: NSA vdrla tudi v podatkovno bazo pekinške univerze
Medtem ko je Snowden sedel na letalu za Moskvo, je Wikileaks na svojem spletnem mestu objavil sporočilo, da je žvižgač, ki je svetu razkril dokaze o ameriškem in britanskem nezakonitem nadzorovanju sveta, na varnem in da je namenjen v demokratično deželo, kjer bo zaprosil za politični azil. Wikileaks Snowdenu na njegovo zahtevo nudi pravno pomoč, je še rečeno v sporočilu, ki navaja Baltasarja Garzona, nekdanjega španskega sodnika, zdaj pravnega svetovalca Wikileaksa in branilca Juliana Assanga.
Na moskovskem letališču Šeremetjevo sta letalo iz Hongkonga čakali vozili diplomatskih predstavništev Venezuele in Ekvadorja. Po nepotrjenih podatkih naj bi Snowden ostal v Moskvi eno noč, nato pa odpotoval v Havano, od tam pa v Venezuelo ali Ekvador. Snowden je tik pred begom iz Hongkonga ponovno obtožil ZDA, da prestreza komunikacije kitajskih mobilnih operaterjev ter še posebej omenil vdor v podatkovno bazo pekinške univerze Qinhua, prestižne raziskovalne ustanove, ki je pobratena z ameriško univerzo Harvard. Po mnenju nekaterih opazovalcev so beg v Moskvo, tiha privolitev Pekinga, kot tudi sodelovanje z Wikileaksom dokazi, da je Snowden stopil na stran Združenim državam nenaklonjenih sil.
Toda prav zaradi okrepljenega pritiska Washingtona je težko trditi, kakšno je dejansko ozadje te mednarodne vohunske zgodbe. Dimitrij Peskov, tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina, je včeraj trdil, da Kremelj ni bil obveščen o namerah ubežnika in da ne ve, ali ima Američan rusko vstopno vizo ali ne.
Tik pred zaključkom redakcije je agencija AFP objavila vest, da je Snowden v Moskvi zaprosil za politični azil v Ekvadorju. Ta novica potrjuje domnevo, da Snowden zaradi preklica njegovega potnega lista ne more odpotovati v katero koli deželo. Z začasnim dokumentom lahko zapusti moskovsko letališče zgolj na željo določene dežele.
