Toni Mrlak je namreč kot častnik JLA tajno sodeloval s Teritorialno obrambo že od avgusta 1990, piše Potočnjakova v knjigi z naslovom Skrito povelje, ki je izšla te dni. Kot pojasnjuje tudi v pogovoru za Delo, je bil ena od njegovih zvez Jelko Kacin. »Domači smo vedeli, da Kacin pogosto leti s Tonijem, nekaj mesecev pred sestrelitvijo sta na skrivnih poletih izvidovala za slovensko TO,« pravi pisateljica in dodaja, da sta se dogovarjala tudi o tem, da Toni prevzame nalogo za prelet dveh do treh helikopterjev tipa gazela na slovensko stran.
Podpisi Janše, Bavčarja in Slaparja
Na vprašanje, kdo je torej na slovenski strani vedel za prelet in danes tega ne zanika, našteva: Janez Janša, Jelko Kacin, Andrej Lovšin, Elo Rijavec ... »Po zanesljivih podatkih je bil 25. junija o Kacinovih in Rijavčevih dogovorih s Tonijem in slovenskimi letalci seznanjen celoten ožji politični vrh,« je dejala.
Domneva, da je v popoldnevu pred sestrelitvijo Janez Janša podpisal dokument, na katerem je tudi podpis Janeza Slaparja in Igorja Bavčarja. »Gre za dokument republiške koordinacijske skupine. Vendar pa ta skupina ni imela pristojnosti poveljevanja, na dokumentu piše: 'V zvezi s tem ukazujem: 1. Odpirajte ogenj iz vsega orožja na vse helikopterje JA ne glede na njihov položaj'. Iz povelja, ki ga ne bi smel Janša niti podpisati, bi vsekakor moral izločiti brniške gazele,« pravi Potočnjakova.
Hoteli so začeti vojno
Zagovarja stališče da so na gazelo streljali zato, ker so jastrebi na naši strani hoteli začeti vojno. »Janez Janša je, po moji oceni, s tem, ko je dal namig za sestrelitev helikopterja nad mestom Krkoviču ... hudo izzival JLA. Z ustnim poveljem napada na tri največje vojašnice JLA v Ljubljani je hotel izzvati v Sloveniji večjo vojno, kot je bila. Naši so vedeli, da poveljnik vojašnice v Šentvidu grozi, da bo razstrelil tovarno Helios, Belinko, plinarno, nekaj bencinskih črpalk - Ljubljana bi gorela,« je prepričana.
V knjigi tako piše, da sestrelitev gazele ni bila napaka. »Z gotovostjo trdim, da je bila sestrelitev namerna, povelje izdano premišljeno«.
Od Janše in Krkoviča ni pričakovala resnice
Z Janezom Janšo in Antonom Krkovičem ob pisanju knjige sicer ni nikoli stopila v stik, saj je predvidevala, da od njiju ne bo dobila resnice, in se je bala obveščevalnih služb.
So pa člani Tonijeve družine prosili Janeza Janšo, da v drugi izdaji Premikov popravi, da vsaj omeni, da je Toni Mrlak delal za slovensko stran. »Tega ni storil, zato ker bi potem sestrelitev postala še bolj sporna in bi sum o odgovornosti za sestrelitev lahko padel tudi nanj,« je prepričana.
