Bolgarska ulica se je vnovič zbudila. Tokrat alarm ni zazvonil zaradi varčevalnih ukrepov ali naraščanja cen javnih storitev. »Tu smo zaradi moralnih razlogov, gre za demokratične vrednote in našo prihodnost,« je rekla pisateljica Milena Fuchedzhieva, ki je korakala na shodu v Sofiji, kjer so protestniki zahtevali umik spornega imenovanja na čelo mogočne državne obveščevalne službe DANS.
Strm politični vzpon pred padcem
Dvaintridesetletni Deljan Peevski je poslanec in sin bolgarske medijske magnatinje, ki ima v rokah mogočno mrežo televizijskih postaj in časopisov in s tem ogromno vpliva. Za svoja leta ima za seboj strmo politično kariero. Še pred zasedbo poslanskega sedeža je bil že pri 25 letih prvič imenovan na položaj namestnika ministra in potem za člana komisije, ki izdaja dovoljenja za trgovino z orožjem. Ves čas pa se je njegovo ime povezovalo z nekaterimi aferami, ki so globoko pretresale bolgarsko javnost. Bolgarska agencija Novinite navaja, da so ga s položaja namestnika ministra odpustili zaradi »pomanjkljive morale«, ga tožili zaradi izsiljevanja, še hujši pa je bil škandal z monopolističnim tobačnim podjetjem Bulgartabac, v katerem naj bi Peevski vplival na imenovanja vodilnih kadrov in črpal sredstva za lastno porabo. Sojenje za te obtožbe so sicer ustavili.
»Zasebni interesi kot vodilo oblastnega kadrovanja«
Peevski je član manjše stranke turške manjšine MRF v Bolgariji, ki je bila ključna za sestavo vlade po majskih predčasnih volitvah, zato je v roke dobila tudi precej vpliva. In tako je premier Plamen Orešarski, ki vodi bolgarsko vlado na čelu s socialisti, Peevskega imenoval za vodjo državne varnostne službe DANS. Bolgari, ki so v zadnjem času uprizorili vrsto protestov zaradi slabega socialnega položaja, višanja cen in tudi korupcije v času prejšnje konservativne vlade, so hitro »ponovili vajo« tudi pod njeno naslednico, ki je na oblasti vsega tri tedne. »Mafija« in »rdečkarski odpadki« je bilo slišati med množicami protestnikov v večjih bolgarskih mestih, ki so vladi očitale nepreglednosti pri imenovanju spornega politika na tako kočljiv položaj. Politični analitiki pa so ocenili, da gre za še en dokaz, kako zasebni interesi v senci vplivajo na najpomembnejše kadrovske odločitve oblasti.
V znamenje popuščanja še paket ukrepov za dvig standarda
Premier Orešarski je hitro spoznal, da vladi grozi usoda njene predhodnice, ki jo je odnesel val protestov, in v sredo imenovanje Peevskega umaknil. »Naredil sem politično napako in se opravičujem,« je rekel v parlamentu, kjer je za preklic imenovanja glasovalo vseh 128 prisotnih poslancev (desnosredinska opozicija je zasedanje bojkotirala). Vodja socialistov Sergej Stanišev je rekel, da »je odločitev jasno znamenje, da upoštevamo voljo ljudstva«.
Da bi umirila strasti, je vladna parlamentarna večina obenem potrdila še paket ukrepov za dvig standarda. Dvignila je nadomestila za porodniški dopust, pokojnine (povprečna znaša 140 evrov), minimalno plačo in plače javnih uslužbencev ter omejila cene javnih storitev. Bolgarija je sicer najrevnejša članica Evropske unije. Vlada je šla še korak naprej in napovedala spremembo volilnega sistema v prid manjših strank in neodvisnih kandidatov.
Ene zahteve pa Orešarski ni hotel izpolniti – namreč da odstopi vlada. »Zahtevali so, da odidem s položaja in to sem jasno slišal,« je rekel, vendar tega ne bo storil, ker bi državo po njegovem s tem pahnili v še večjo politično krizo. Če bi vlada odstopila, bi namreč ne bilo drugega izhoda kot še ene predčasne volitve. Maja je na njih zmagala desnosredinska stranka GERB Bojka Boriseva, torej prav tista stranka, ki je vodila vlado, proti kateri so ljudje pred volitvami množično protestirali. Vendar z njo ni hotela v koalicijo nobena od parlamentarnih strank. Če bi zdaj odstopila še socialistična vlada, pa bi se kombinatorika za sestavo vlade dokončno izčrpala. ba, agencije
