Optimizma, da bi Slovenija prihodnje leto le beležila gospodarsko rast, čeprav minimalno, dejansko ni več. Institucijam, ki Sloveniji tudi za leto 2014 napovedujejo recesijo, se je zdaj pridružil še Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). A ta opozarja, da zadnje ocene, s katerimi se bo vlada predvidoma seznanila danes, še niso nujno zadnja »slaba novica«.
Ključno vlogo pri padcu bruto domačega proizvoda bo imela država, ki se je investicijam očitno povsem odrekla. Medtem ko Evropa počasi zmanjšuje pomen javnofinančne konsolidacije, namerava vlada Alenke Bratušek pri tej očitno vztrajati za vsako ceno. In cena bo visoka. Že letos bo gospodarska rast slabša od tiste, ki so jo v Umarju napovedali pred tremi meseci, investicije bodo še manjše, plače bodo še nižje, manjša bo tudi zasebna potrošnja. Najbolj skrb zbujajoče pa so zagotovo ugotovitve Umarja, da se bo v primerjavi s spomladansko napovedjo poslabšala večina ključnih kazalnikov trga dela. Brez dela je že zdaj več kot 120.000 ljudi. »Tveganja, da se bodo razmere zaostrile še bolj, kot napovedujemo, ostajajo velika,« dodajajo analitiki Umarja.
Letos 2,4-odstotni upad, prihodnje leto 0,2-odstotni
Umar v Poletni napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, sicer pa nosi oznako interno, napoveduje, da se bo BDP letos skrčil za 2,4 in ne za 1,9 odstotka, kot so menili še pred tremi meseci v pomladanski napovedi. Prihodnje leto slovensko gospodarstvo ne bo beležilo 0,2-odstotne rasti, ampak bo BDP za 0,2 odstotka upadel.
Vlada naj bi Umarjevo napoved upoštevala pri pripravi proračunskih gradiv in načrtovanju razvojnih politik, a dejansko je koalicija o rebalansu proračuna razpravljala že pred dnevi, vlada pa naj bi ga sprejemala v sredo. Če je predsednica vlade Umarjevo napoved doslej že prebrala, bo lahko kot tarčo lastne kritike, ki jo je lani namenila načinu reševanja krize, kot si ga je zamislil nekdanji minister Janez Šušteršič, zdaj našla svoj način reševanja krize.
»Na relativno večji upad bo letos vplival predvsem večji padec investicij, ki izhaja iz zmanjšanja načrtovanih investicij države,« pojasnjujejo v Umarju. Že včeraj smo poročali, da bo država v rebalansu proračuna za letošnje leto znižala predvsem sredstva ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter ministrstvu za gospodarstvo. Prvemu se sredstva znižujejo za več kot 100, na dobrih 680 milijonov evrov, gospodarskemu ministrstvu za več kot 60, na dobrih 400 milijonov evrov. Pri prvem bosta kar 122 milijonov izgubila promet in prometna infrastruktura, pri drugem bosta podjetništvo in konkurenčnost izgubila 33 milijonov evrov.
In čeprav je Umar – ta vseskozi opozarja, da ostajajo bančne težave ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva – pri tokratni napovedi upošteval ureditev razmer v bančnem sistemu, izboljšanja še ni pričakovati. Če bi bila implementacija ukrepov za reševanje težav v bančnem sistemu, to je dokapitalizacij in začetek delovanja slabe banke, počasnejša ali le delna, obstaja tveganje, da se bodo razmere še dodatno poslabšale. Poleg tega obstaja verjetnost, da ukrepi ne bodo dosegali finančnih učinkov, kot so si jih zamislili na vladi, kar bo zahtevalo nove ukrepe, ti pa večje kratkoročne posledice.
»Izrazito poslabšanje« razmer na trgu dela
Kljub novicam izpred nekaj tednov, da je število delovno aktivnih prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993, se bodo razmere na trgu dela še »izrazito poslabšale«. Število delovno aktivnih se bo še zmanjševalo, število brezposelnih bo raslo, povprečne bruto plače se bodo dodatno znižale. Če so še pomladi pričakovali 0,3-odstotno rast plač (0,8-odstotno rast v zasebnem sektorju in enoodstotni padec plač v javnih storitvah), zdaj pravijo, da se bodo plače znižale za 0,8 odstotka. V zasebnem sektorju naj bi ostale nespremenjene, medtem ko naj bi se v javnem po maja sklenjenem dogovoru znižale za tri odstotke. »Kot posledica ukrepov iz lanskega leta in po predvidenem dodatnem znižanju nadomestila za brezposelnost se bodo tudi letos znižali socialni transferji,« dodajajo v Umarju, kjer pravijo, da bo zasebna potrošnja posledično padla bolj, kot so menili marca.
Dodatno bo potrošnjo letos prizadel še dvig DDV, prihodnje leto pa bosta razpoložljiva sredstva gospodinjstev dodatno znižala še krizni davek – uveden bo z januarjem prihodnje leto, če alternativni ukrepi za zmanjšanje odhodkov ne bodo sprejeti – in davek na nepremičnine. Ta naj bi po napovedih Umarja gospodinjstva obremenil za dodatnih 190 milijonov evrov.
