Naša koža se pred škodljivimi učinki UV-žarkov brani na več načinov. Najbolj znan obrambni mehanizem je tvorba kožnih pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. Zagorelost je pravzaprav obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki. Koža se načeloma hitro obnavlja, a ne pozablja. Pri sončenju poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je bistven za obnovo, to je bazalni sloj povrhnjice. Če se poškodba zaradi ponavljajočega se sončenja večkrat ponovi, se njena sposobnost za obnovo zmanjša. Zagorela koža je torej znamenje, da so v njej že nastale škodljive spremembe. Če se vsako leto pretirano izpostavljamo sončnim žarkom, se poškodbe, ki so nastale v koži, seštevajo in kopičijo ter se pozneje lahko izrazijo v resnejši obliki, kot je nastanek melanoma. Tudi izpostavljanje umetnemu izvoru UV-žarkov (na primer v solariju) močno zvišuje tveganje za razvoj melanoma.

Uporaba učinkovite zaščite lahko varuje pred melanomom

Petnajstletna klinična študija, opravljena v Avstraliji, je dokazala, da vsakodnevna uporaba učinkovite zaščite pred soncem varuje tudi pred melanomom. V Avstraliji odkrijejo največ primerov melanoma na svetu. V raziskavi, ki so jo opravili v mestu Nambour v Queenslandu, so na vzorcu 1621 ljudi preverjali vpliv dolgotrajne uporabe zaščitnih pripravkov, ki ščitijo pred UVA- in UVB-žarki, na pojavnost melanoma.

Rezultati študije so nedvomno dokazali, da je redna uporaba učinkovite zaščite pred soncem izjemnega pomena pri preprečevanju melanoma. Kadar se fizično ne morete zaščititi pred soncem (s primerno obleko, zadrževanjem v senci), je pomembno, da izberete kakovostne pripravke za zaščito pred soncem ter jih redno in pravilno nanašate na kožo. Ne pozabite tudi na redno samopregledovanje kože!

Zaščitite se pred soncem

Nepotrebnemu izpostavljanju soncu se je treba izogibati. Ko preživljamo čas na soncu, pa se moramo skrbno zaščititi pred škodljivimi posledicami z upoštevanjem priporočil za zaščito pred soncem:

Izpostavljanje soncu z namenom porjavitve strokovnjaki odsvetujejo. Če pa se vseeno odločite za izpostavljanje soncu, začnite postopno (prvi dan le eno uro, drugi dan dve itd.).

Dejavnosti v naravi in na prostem načrtujte zunaj najbolj aktivnega sončnega sevanja, to je med 10. in 16. uro. Takrat se obvezno umaknimo v senco (senčnik, drevo, šotor, hiša).

Obleka je najboljša zaščita pred soncem. Izbirajte lahke tkanine, ki naj bodo čim bolj gosto tkane, rokavi in hlačnice pa naj bodo čim daljši. Ne pozabite tudi na sončna očala z UV-filtrom, ki od 99- do 100-odstotno varuje oči pred UV-žarki, ter klobuk ali čepico za zaščito obraza, uhljev in vratu.

Uporabljajte pripravke z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo UV-filtre proti UVA- in UVB-žarkom. Na embalaži naj bo navedena tako zaščita pred UVB- kot pred UVA-žarki v obliki zaščitnih faktorjev.

Izbirajte sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) najmanj 15. Na embalaži izdelka naj bo tudi navedeno, da je zaščitni pripravek fotostabilen, odporen proti vodi in pri zaščitnih pripravkih za otroke tudi proti pesku.

Sredstva nanašajte na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu in pozneje vsaj vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.

Nanašajte jih enakomerno in v debeli plasti, saj je zaščitni faktor le tako na koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru bo zaščitni faktor na koži bistveno nižji, kar lahko povzroči poškodbe kože.

Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje.

Ne pozabite na odboj sončnih žarkov od različnih površin, snega, vode, peska, betona in trave ter na prodiranje UV-žarkov skozi oblake: tudi ko je vreme oblačno, se moramo zaščititi!

Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (na primer ljudje z rdečimi ali svetlimi lasmi in svetlo poltjo kože, ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka…) naj izpostavljene dele kože ščitijo z varovalnimi pripravki skozi vse leto.

Odpovejte se uporabi umetnih virov UV-žarkov, torej solarijev!

Starši naj še posebej pazijo na pravilno zaščito otrok.

Kako pravilno uporabljamo zaščitne pripravke

Zaščitne pripravke pravilno uporabljamo tako, da na celotno površino telesa naenkrat nanesemo okoli 35 ml sredstva (velja za povprečno velikega odraslega človeka).

Mnoge raziskave so potrdile, da zaščitnih pripravkov ne uporabljamo pravilno. Raziskovalci so ugotovili, da namažemo v povprečju od 0,5 do 1,5 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, kar zaščitni faktor na njej zmanjša na od 20 do 50 odstotkov vrednosti, navedene na embalaži izdelka. Če smo torej zaščitni pripravek s faktorjem 20 nanesli v premajhni količini, je zaščitni faktor na naši koži nekje med 4 in 10.

Strokovnjaki so razvili preprosto pravilo uporabe, ki nam pomaga doseči, da bo zaščitni faktor na naši koži približno enak tistemu, ki je naveden na embalaži izdelka. Imenuje se pravilo devetk, pri čemer površino telesa razdelimo na 11 delov, od katerih vsak obsega približno 9 odstotkov telesne površine:

1. glava, vrat in obraz

2. leva roka

3. desna roka

4. zgornji del hrbta

5. spodnji del hrbta

6. zgornji del trupa

7. spodnji del trupa

8. levi zgornji del noge in stegno

9. desni zgornji del noge in stegno

10. levi spodnji del noge in stopalo

11. desni spodnji del noge in stopalo

Na vseh 11 delov telesa nanesemo približno 2 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, če na kazalec roke dvakrat stisnemo količino zaščitnega pripravka, ki odgovarja njegovi dolžini, so sporočili pri Združenju slovenskih dermatovenerologov in blagovni znamki La Roche-Posay. lo

Vplivi sonca in melanom