Niko je kasneje sam ustanovil podjetje električnih koles FlyKly in postavil SportBoard, družbeno omrežje za športnike ter tudi drugim prek svojega podjetja BizMe pomagal ustanoviti več start up podjetij tako v ZDA kot v Sloveniji. Zadnje mesece pa njegovo ime pogosto zasledimo ob uspehih slovenskih prebojnikov na Kickstarterju. Entuziazem in obilica idej mladih Slovencev sta namreč tisto, kar Nika vse bolj zadržuje v Sloveniji, kjer se vidi tudi kot poslovni angel. »Pa tudi občutek domačnosti, ko smo skupaj,« prizna sicer Ljubljančan Niko.
Poznamo vas kot podjetnika, ki idejo izpelje v zelo kratkem času. Že od nekdaj delujete tako, saj ste leta 2011 v zelo kratkem času ameriški in evropski trg začeli oskrbovati z električnimi kolesi.Navdih za električna kolesa sem dobil med bivanjem v Aziji in v New Yorku, kjer česa podobnega še ni bilo, sem hitro zbral ekipo in razvoj je stekel. Januarja 2011 sem se v Šanghaju z dvema podjetjema dogovoril tudi za njihovo proizvodnjo. Prvo trgovino s kolesi smo odprli v New Yorku junija istega leta. Po enem letu prodaje samo na ameriškem trgu smo odprli franšizno trgovino še v Barceloni, od koder kolesa tržimo po Evropi.
Na Kickstarterju, ki ga v Sloveniji nekoliko bolj poznamo kakšno leto, ste že uspeli tako z LLstolom kot s pinhole kamerami, ki jih izdeluje ONDU, in blatniki za kolo Musguard, ki ji kot lastnik podjetja omogočate umestitev na Kicstarter, saj je to eden od pogojev za to?Kickstarter sem spoznal 2009, ko sem podprl ameriško prijateljico, ki je želela postati pevka in je posnela svoj spot ter ga dala na Kickstarter. Tedaj je bilo to podporno okolje pretežno namenjeno pevcem in umetnikom. Šele v zadnjem času je na voljo tudi za produkte. Ko sem lani spoznal Luka Ločičnika in Tadeja Glažerja, ustvarjalca LLstola, smo seveda govorili tudi o tem, kako stol dati na trg. Ugotovili smo, da bi bil Kickstarter primeren in tako je bil to prvi slovenski izdelek na tej platformi za zbiranje denarja. Imeli smo kar nekaj sreče, saj iskreno povedano, nismo prav natančno vedeli, v kaj se spuščamo. (smeh) In tedaj smo se vsi veliko naučili – vse od načina promocije, do snemanja videa...
Kaj je torej ključnega pomena za tržni uspeh?Po uspehu LLstola se je name obrnilo veliko ljudi, ki so želeli mojo pomoč. Zame je najpomembnejša ekipa in njena podjetniška zgodba. Ekipa mora namreč zelo jasno vedeti, kaj želi doseči in da bo na poti do cilja res vztrajna.
Sredi maja je na Kickstarter z vašo pomočjo torej prišel ONDU, teden dni pozneje musguard, minuli četrtek smo spoznali še lumu.Gre za pripomoček, ki fotografom pomaga meriti svetlobo. To naredijo s pomočjo iphona. ONDU je po zbranem denarju (ob koncu kampanje 12. junija je namreč Elvis Halilović zbral dobrih 102.000 dolarjev, potreboval jih je 10.000, op. p.) najbolj uspešna slovenska kampanja. Po številu podpornikov/kupcev pa bo musguard (sedaj ima že več kot 1200 kupcev) najverjetneje še bolj uspešen.
Kako poteka financiranje? Kolikšen delež zbranega denarja torej dobi podjetnik?Platforma Kickstarter vzame pet odstotkov, nadaljnjih pet odstotkov Amazon, ki skrbi za finančne transakcije. Denar se zbira na računu mojega ameriškega podjetja, s katerega tudi poravnamo vse račune za proizvodnjo in dostavo izdelkov ter ustanovitev in zagon podjetja. Preostanek denarja dobi podjetnik za nakup strojev in trženje. Jaz v zameno dobim določen delež podjetja in postanem torej njegov partner.
Pri čemer pa vaše sodelovanje s podjetjem še ni končano.Ne, saj pomagam pri trženju in nadaljnjem razvoju podjetja.
Ali ob tem poskrbite tudi za patentno zaščito izdelkov?Seveda. Najprej registriramo blagovno znamko, nato pa še proizvod.
Na izdelkih piše Made in Europe in ne Made in Slovenia? Zakaj? Zaradi slabe bonitete Slovenije ali pač samo zaradi njene neprepoznavnosti?Predvsem zaradi slednjega, saj Američani na primer lažje dojamejo, da je nekaj narejeno v Evropi, če pa navajaš državo, pa ni nujno, da vedo, za katero celino gre. Tudi ko smo prodajali smoothije, ki smo jih sicer polnili v Belgiji, smo na embalažo napisali Made in Europe, ker je to tako za Američane kot tudi za Azijce bolj prestižnega značaja. Slovenija bo na svoji prepoznavnosti morala še intenzivneje delati.
Kako zaznavate razliko med podjetnostjo v ZDA in Sloveniji?Vsi – tako mladi Američani kot mladi Slovenci, pa tudi sicer Evropejci – imajo izjemno veliko idej. Nenehno jim roji nekaj novega po glavi. Razlika pa je v tem, da so Američani prepričani, da lahko sami vse naredijo, medtem ko v Evropi prevladuje miselnost, kar sem zaznal tudi v Berlinu in Parizu, da jim mora pomagati država. Zdaj, ko sem jim pokazal delovanje Kickstarterja in dejavnosti, ki jih morajo izpeljati pozneje, in so videli, da smo bili pri tem uspešni, se njihovo prepričanje že spreminja, saj razumejo, da države sploh ne potrebujejo, da dejansko ni ovir. Moja glavna naloga sedaj je, da čim več ljudem pokažem, da lahko vse naredijo samo s sorazmerno majhnim začetnim denarnim vložkom, da je torej mogoče za sorazmerno malo denarja ustanoviti podjetje in produkt lansirati globalno, po vsem svetu.
