Vrnimo se v preteklost. Slovan je s svojo zlato generacijo leta 1981 zmogel celo do finala pokala državnih prvakov in bil v začetku novega tisočletja znova konkurenčen do te mere, da so derbiji s Celjani spominjali na tiste med hokejisti Olimpije in Jesenic ali nogometašev Olimpije in Maribora. Nato pa se je zgodila v slovenskem športu že tolikokrat ponovljena zgodba: podpisovanje nerealnih pogodb, od katerih so kratko najprej potegnili igralci, po četrtem mestu v slovenski ligi pod vodstvom aktualnega selektorja Borisa Deniča pa se je pred leti na robu propada znašel še klub.
Kljub temu da vložki v moški rokomet v Ljubljani niso bili primerljivi z vlaganji v košarko in nogomet, ni bilo junaka, ki bi Slovanu priskočil na pomoč in preprečil sramoto, ker prestolnica ni imela rokometnega prvoligaša. Pa je še pred desetletjem imela celo dva – ob Slovanu še Prule. Finančno jih je podpiral športni in kulturni navdušenec Rudi Bric, ki je mestnim tekmecem zvito speljal vso generacijo njihovih sijajnih rokometašev. A zgodba Prul, grajena zgolj na enem človeku (beri: njegovem denarju), je bila obsojena na propad in ko je Bric zašel v finančne težave, tudi propada drugega moštva, ki je igralo na Kodeljevem, ni bilo mogoče preprečiti.
Toda Slovan je, čeprav kot nižjeligaš, obstal in začel graditi novo zgodbo. Njegova prednost so bili od nekdaj tudi študenti z vseh koncev Slovenije, med katerimi so bili številni rokometaši, ki jim je bilo najpomembneje, da trenirajo njim tako ljubi šport, zadovoljili pa so se le s streho nad glavo, hranarino in minimalnim honorarjem, pogosto ga celo niso dobili. Ko sta se prekrižali poti nekdanjega slovanovca Luke Goriška, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje obubožanega kluba, in nekdanjega rokometaša Gregorja Cvijiča, ki je prevzel trenerske vajeti, je na koncu tunela znova zasijala luč. In ponovna uvrstitev med 12 najboljših slovenskih klubov je bila samo potrditev pravilno zastavljenega projekta. A še zdaleč ne konca težav, saj sanacija kluba še ni končana. Brez ustreznih finančnih sredstev pa se lahko zgodba hitro konča. Jo bo na(d)gradil ljubljanski župan, od nekdaj privrženec rokometa?
