Sladkorno bolezen ima v svetu po ocenah 371 milijonov ljudi, 90 odstotkov med njimi sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2013 bo število bolnikov naraslo na 550 milijonov. Ocenjujejo, da gre 70 odstotkov povečane obolevnosti pripisati staranju prebivalstva, 30 odstotkov pa nezdravim življenjskim navadam, vključno z debelostjo. Povezava med sladkorno boleznijo in debelostjo je znana že dolgo, ne pa tudi, katere molekule so pri tem vpletene. Dr. Jane Howard iz King’s College London, Velika Britanija, in kolegi so preučevali miši, ki so bile genetsko spremenjene tako, da niso imele T-bet, beljakovine, ki regulira diferenciacijo in delovanje imunskih celic. Ugotovili so, da so te miši izboljšale občutljivost na inzulin, čeprav so bile debele. »Kadar T-bet beljakovine ni bilo, je to spremenilo povezavo med maščobo in odpornostjo na inzulin: čeprav so miši imele več maščobe znotraj trebuha, so se bolje odzivale na zniževanje krvnega sladkorja, kar je naloga inzulina,« je povedala Howardova. »Nabiranje maščobe na trebuhu tipično povezujejo s povečevanjem odpornosti na inzulin in drugimi dejavniki metabolnega sindroma, zato so naša odkritja nepričakovana.« Izkazalo se je, da je maščoba na trebuhu miši vsebovala manj imunskih celic in se je manj vnetno odzivala kot pri normalnih miših. Raziskovalci so nato odkrili, da če so imunske celice, ki jim je primanjkovalo proteina T-bet, prenesli na mlade, vitke miši, so bile te sposobne izboljšati odziv na inzulin. To kaže, da je izražanje T-bet v imunskem sistemu sposobno vplivati na fiziologijo presnove.
Raziskava je pokazala, da debelosti ne moremo vedno povezovati z odpornostjo na inzulin, prav zaradi pomembne vloge odsotnosti proteinov T-bet. Veliko zdravil za zdravljenje diabetesa tipa 2 deluje tako, da izboljšujejo odzivnost na inzulin. Nadaljnje raziskave bodo odkrile, ali lahko zdravila razvijajo tudi v povezavi z delovanjem proteinov T-bet. Raziskava, katere izsledke so objavili v reviji Celični metabolizem, je tudi približala možnost, da bi nekoč diabetes tipa 2 zdravili z imunoterapijo: da bi bolniku vbrizgali posebne imunske celice, s katerimi bi izboljšali odzivnost na inzulin.
