Veliko jabolko se je minuli ponedeljek pridružilo Parizu, Kantonu, Montrealu, Washingtonu, Barceloni in drugim velemestom (če Ljubljane niti ne omenjamo), ki so med urbana transportna sredstva vpeljali dvokolesa. 6000 modrih »citibikov« (projekt souporabe koles ali bike-sharinga v New Yorku sponzorira Citibank) je na prekrasen sončen dan iz 330 elektronskih parkirišč zavozilo po ulicah Manhattna in Brooklyna.
Toda le do polovice Manhattna, kajti zadnja postaja modrih posebnežev se za zdaj konča na 59. ulici, ki se dotika južnega dela Centralnega parka. Če se bo projekt prijel, bo število koles v kratkem naraslo na 10.000, njihova parkirišča pa bodo na severu razširili do Harlema in onstran Vzhodne reke v Queens. Tako se bo število mestnih koles zelo približalo številu taksijev (14.000), ki krožijo po območju New Yorka.
Rešitev za prometno gnečo
Seveda ne gre za tekmovanje med dvema sistemoma javnega prevoza. Namen koles, ki so se po dolgih letih priprav na projekt pojavila na Manhattnu, je namreč, da rešujejo vrzeli prometnih gneč mestnega transporta. Kljub številnim taksijem, avtobusom ter 24 linijam podzemne železnice javni prevoz na Manhattnu v času prometnih konic zelo rad zataji. Zgodilo se mi je, da sem sredi mestne gneče moral zapustiti taksi in se do cilja odpraviti peš. Tudi podzemna železnica, ki v mestu velja za najučinkovitejše prevozno sredstvo, v urah prometnih konic postane časovno nepredvidljiva, sredi poletne vročine pa se zaradi neprezračenosti spremeni v pekel. Železniške postaje so stare, nevzdrževane, peroni ozki. Ne vem, kdaj sem nazadnje na vlaku podzemne železnice videl nasmejanega Newyorčana.
Človeka, ki živi v New Yorku, zaradi tega prime popolnoma legitimna želja, da bi se spravil na kolo ali pa da bi preprosto po mestu hodil peš. Zdi se, da je Michael Bloomberg, župan mesta, tokrat ustregel željam svojih meščanov. Že nekaj let namreč v mestu narašča število v »blade runnerje« opravljenih kolesarjev, ki se na delo vozijo s hitrimi športnimi kolesi, s čeladami na glavi in nahrbtniki, v katerih je varno spravljena njihova pisarniška oprava. Teh ljudi bi bilo zagotovo mnogo več, če bi imeli prostor, kamor bi lahko na varno pred tatovi parkirali svoja kolesa.
Z »bike-sharingom« so ta parkirišča dobili. Tako vsaj misli Bloomberg, ki je pred tednom dni prerezal rdeči trak najpomembnejšega projekta v obdobju svoje 12-letne vladavine.
Začetek brez večjih težav
Brez 500 kilometrov kolesarskih stez in postopnega, sistematičnega spreminjanja mentalitete Newyorčanov, ki so se dolgo časa upirali kolesarjem, župan projekta ne bi mogel izpeljati. Od začetka minulega tedna pa je za 95 dolarjev na leto mogoče dobiti dostop do relativno hitrega prometnega sredstva, ki je cenejše od taksija, počasnega avtobusa ali zastarele podzemne. Če 45 minut za vožnjo s kolesom ni dovolj za turistično kolesarjenje po največjem parku New Yorka, pa zadostuje za transport od ene do druge strateške točke v središču mesta. Toliko namreč traja »svobodna« uporaba enega in istega kolesa, ki jo lahko nadaljujete z drugim kolesom s katerega koli od 330 parkirišč po mestu. V Parizu, kjer imajo souporabniških koles (Velib) že 20.000, je treba kolo zamenjati že po pol ure, za nekaj manj kot dva evra na dan pa lahko kolesa uporabljajo tudi slučajni obiskovalci mesta. V New Yorku bodo podoben sistem razvili med poletjem, toda že zdaj je znano, da bodo dnevnim uporabnikom zaračunali kar deset dolarjev. Mestna uprava namreč meni, da naj bi souporabniška kolesa uporabljali predvsem Newyorčani, in sicer kot alternativno prevozno sredstvo javnega prometa.
Na prvi dan novega prevoznega režima je v New Yorku med kolesarji prevladovala evforija. Mnogi med njimi so bili pripravljeni vozovnice mestnega prometa zamenjati za članarino bike-sharinga. Razen poskusa kraje enega kolesa pretekli ponedeljek ni bilo večjih težav, prav tako povečano število kolesarjev na cestah ni povzročilo nobene nesreče. Toda ponedeljek je bil v New Yorku in Ameriki praznik, dan je bil lep in v mestu je bilo malo prometa. Morebitne težave se bodo pokazale šele v teh tednih, ko se bo mestni transport vrnil na običajno raven in ko se bodo morali pešci, taksisti in avtobusi dokončno privaditi na 6000 novih udeležencev v prometu.
Protestov prebivalcev Soha, češ da so nova parkirišča citibikov neestetska in da četrti, ki živi od umetnosti, odžirajo dragoceni prostor, nihče ni vzel resno.
