Ne gre za dolgoročno poslabšanje položaja
Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalnizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar je pojasnil, da je v širši razpravi prevladala ocena številnih držav, da ne gre za takšno izkrivljanje trga, ki bi lahko pomenilo dolgoročno poslabšanje položaja določenih podjetij na trgu.
»Čeprav seveda ne gre zanemariti, da se kitajska stran tukaj dejansko poslužuje določenih načinov spodbujanja lokalnega oz. domačega gospodarstva in na to Evropska komisija opozarja že s to razpravo,« je povedal Hribar.
Ne želijo zaostrovati odnosov s Kitajsko
Po njegovem mnenju je treba celotno zgodbo postaviti v širši kontekst trgovinske politike in zunanje trgovine med Evropo in Kitajsko. »Ne smemo pozabiti, da gre za najhitreje rastoče gospodarstvo oz. eno od najhitreje rastočih na svetu, tudi po velikosti, ki je izjemno pomembno za evropsko gospodarstvo,« je dejal.
Spomnil je, da je evropsko gospodarstvo še vedno v recesiji, zato si ta trenutek nihče ni želel še dodatno zaostrovati odnosov s Kitajsko. »Verjamem pa, da je kitajska stran dobila zelo jasen signal, da bo pri naslednji prijavi Evropska komisija še bolj dosledna pri morebitnih povračilnih ukrepih,« je povedal.
Po tehtnem premisleku glasovali proti
Slovenija je zato »po tehtnem premisleku« glasovala proti uvedbi protidumpinških dajatev na solarne panele s Kitajske, kakor se je zaenkrat odločila velika večina evropskih držav. »To pomeni, da EU ocenjuje, da je ta odločitev zaenkrat primerna oz. bolj primerna od uvedbe protidumpinških ukrepov,« je pojasnil Hribar.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so dodatno pojasnili, da bi uvedba protidampinških dajatev v tem primeru imela še dodaten negativen vpliv na cene, poleg že zmanjšanih državnih subvencij za odkup električne energije.
Podjetja ustavila vso nabavo
Prav tako je bila po pojasnilih ministrstva s 6. marcem letos sprejeta tudi uredba o registraciji uvoza, kar pomeni, da v kolikor bi bili začasni ukrepi sprejeti, bi začeli veljati retroaktivno, za uvoze od 6. marca. »Na podlagi tega so tudi podjetja ustavila vso nabavo in trenutno so uporabniki fotonapetostnih modulov prenehali z nabavo zaradi negotovih razmer na trgu, z vidika najverjetnejše podražitve cen,« pojasnjujejo na ministrstvu.
V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, so nad odločitvijo Slovenije ogorčeni. Slovenija je po njihovem mnenju v tem primeru ravnala nespametno in je podlegla interesom tujega kapitala. Umaknili so celo slovensko zastavo in v opomin pustili drog prazen, so sporočili iz družbe.
»Gre za nacionalno sramoto in veleizdajo«
»Skupina Bisol Group meni, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo, ki ni vredna dostojanstva slovenskega naroda. V interesu prostega trga smo lahko srečni, da ima evropski komisar za trgovino Karel De Gucht možnost vztrajati pri odločitvi ne glede na mnenje držav članic evropske skupnosti, na kar neposredno že namiguje,« so zapisali.
Opozorili so, da Kitajska vse od leta 2010 »na nedovoljen ter nezakonit način spodbuja izvoz kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih komponent v članice EU in ostale dele sveta«, s čimer se po njihovem mnenju na nelojalen in protizakonit način kosa s konkurenco in uničuje številna evropska proizvodna podjetja.
Predsednik skupine Bisol Group Uroš Merc se je ob tem vprašal, »kje so sindikati sedaj, ko je treba zaščititi visokotehnološka delovna mesta, in kaj počnejo razne gospodarske zbornice, ko se odloča o visokotehnološkem vlaganju, zeleni ekonomiji in pospeševanju izvoza«.
Predlog evropske komisije
Evropska komisija je v začetku maja predlagala protidumpinško dajatev na kitajske solarne panele v povprečni višini 47 odstotkov. S tem se je začel postopek posvetovanja s članicami sedemindvajseterice glede višine dajatve, odločitev o začasnih dajatvah pa naj bi bila znana do 5. junija.
Članice EU so po poročanju nemške tiskove agencije dpa v tej fazi sicer vključene v postopek, a le na ravni posvetovanja. Obvezujoče glasovanje držav pride na vrsto šele pri končnem odločanju o povračilnih ukrepih, ki je predvideno šele decembra.
Preiskave in obtožbe
Evropska komisija je v zadnjih devetih mesecih sprožila že tri preiskave, povezane s kitajskimi proizvajalci solarnih panelov. Komisija je v vseh primerih ugodila pritožbi Združenja evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic EU ProSun. Evropska komisija je septembra lani sprožila protidumpinško preiskavo glede uvoza solarnih panelov in njihovih ključnih sestavnih delov, ki prihajajo s Kitajske.
Novembra je nato začela preiskovati še obtožbe, da kitajski proizvajalci prejemajo neupravičene subvencije s strani države. Februarja pa je sprožila še preiskavo proti kitajskim proizvajalcem posebne vrste stekla, ki je sestavni del solarnih modulov.
V združenju ProSun opozarjajo, da solarni paneli in njihovi ključni sestavni deli, uvoženi s Kitajske, na evropski trg prihajajo po cenah, ki so nižje od tržnih.
Peking pa je konec minulega leta pri Svetovni trgovinski organizaciji sprožil spor zaradi subvencij, ki jih nekatere države EU zagotavljajo za promocijo industrije solarnih panelov. Trdijo namreč, da takšna pomoč resno škoduje kitajskemu izvozu fotovoltaike.
