Strani finančnih medijev že nekaj časa polnijo predvsem optimistične novice. Ameriški delniški indeksi so dosegli rekordne vrednosti, mnogo delnic pa je na najvišjih nivojih v zgodovini. Celo japonski trg je doživel feniksov polet, saj je po 20 letih hibernacije v pol leta pridobil 75 odstotkov v lokalni valuti (jenih) oziroma skoraj 40 odstotkov v evrih. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je indeks japonskega delniškega trga še vedno zgolj na tretjini vrednosti iz konca 80. let. Optimizem ima temelje v pričakovanjih o nadaljevanju okrevanja svetovnega gospodarstva. Gospodarska rast je sicer nižja kot pred nekaj leti, a vseeno pozitivna, kar navdaja vlagatelje z upanjem na boljši jutri. Dobički korporacij so rekordni, prav tako so rekordne profitne marže, zato so tudi tečaji delnic upravičeno rekordni, mar ne?
Tokrat smo za oceno položaja, v katerem je ameriški delniški trg, uporabili primerjavo med gibanjem indeksa S&P ter EBITDA na delnico. EBITDA je dobiček pred davki, obrestmi, odpisi vrednosti ter amortizacijo v zadnjih 10 letih. Lahko bi rekli, da predstavlja dobiček, iz katerega izločimo stroške financiranja in spreminjajočo se stopnjo davka ter seveda amortizacije, ki niha v skladu z investicijami. Trenutno je opazen vse večji razkorak med EBITDA ter indeksom S & P, kar narekuje večjo previdnost pri investiranju v prihodnjih nekaj mesecih.
Ne smemo odmisliti možnosti, da lahko pride do popravka tečajev na borzah. Ne smemo pa vzeti ta popravek kot nekaj dramatičnega. To je normalen proces v rasti trgov in da priložnost zamudnikom, da vstopijo na trg, tistim bolj spretnim in veščim pa možnost za dodaten zaslužek. Sodeč po dogajanju v zadnjih nekaj letih spadajo slovenski vlagatelji večinoma v prvo skupino. Postavlja se torej vprašanje, ali bodo domači vlagatelji v pričakovanem poletnem zatišju oziroma popravku na trgih v večji meri internacionalizirali svoje portfelje?
