»Nepopisen dan. Dvesto čudovitih kilometrov nazdravljanja in praznovanja. Zame je to vrhunec življenjskih sanj. Morda še ne dojemam vsega.« S temi besedami Vincenzo Nibali v Brescii, cilju 96. izvedbe kolesarske dirke po Italiji, ni skrival čustev. Sicer je dan še petič zaznamoval Mark Cavendish, hitro sled zavetrja Rakete z Mana pa je znova ujel tudi petouvrščeni Luka Mezgec, a je bilo vse v znamenju moža v rožnati majici. Morskemu psu iz Messine se niso tresle roke, ko je prijel sanjsko zlato lovoriko neskončnosti.
V dvanajstih dneh mu je rožnata majica že prirasla na mokro kožo, epska predstava v soboto v Dolomitih je bila le pika na i. »Tudi zaradi tistega v minulih dneh sem želel pustiti poseben vtis. Mislim, da je bila to epska dirka. Pomnili jo bomo po gorah in močnem sneženju. Potreboval bom nekaj časa, da bom popolnoma doumel, da sem zmagal tudi na Giru. Zmaga na Vuelti in moje uvrstitve na Touru so bile dokaz, da sem etapni kolesar. Zmaga na Giru pa je nekaj več,« je 28-letni kolesar v dresu kazahstansko-italijanske Astane povedal v koči Auronza pod Tremi Cinami, najbolj impozantnimi vrhovi v Dolomitih.
Zmaga Morskega psa – vzdevek je dobil že kot mladostnik, ko se je s Sicilije pri šestnajstih preselil v Toskano v hišo športnega direktorja amaterske mladinske ekipe – ni nobeno presenečenje. Bolj bi se zdelo, da je bila do Brescie dolga, mukotrpna, vijugasta pot. Kot 96. Giro. Razkošni talent je dokazoval že s kolajnama na svetovnem prvenstvu med mlajšimi. Kot mladi profesionalec je pobral že več zmag na velikih dirkah (VN Plouaya). Ko je v sezoni 2007 prvič prišel na dirko Po Sloveniji, je že veljal za veliki italijanski up etapnih dirk. Z etapnima zmagama v Beljaku in na Vršiču (rekordni čas vzpona bo kmalu znova aktualen) je sloves le potrdil. S časovne distance si organizatorji dirke Po Sloveniji lahko štejejo še v posebno čast, ko je leto 2010 zaznamoval še z zmago na Krvavcu (rekorder) in skupno zmago, v podobnem vremenu kot je bilo na letošnjem Giru. Od tedaj kariera nima nihanj. V sezoni 2010 bi skoraj zagotovo poleg Vuelte prvič zmagal na Giru, če ne bi bil v vlogi pomočnika v Liquigasu in na spustih pilotiral zmagovalca Ivana Bassa.
Spretnost na mokrih spolzkih cestah je s pridom izkoristil letos. V zadnjih dveh sezonah je nanizal še drugo mesto na Giru 2011 (Scarponi) in tretje na Touru 2013 (Wiggins, Froome). Tako je dozorel tako v spoznanju limitov kot tudi okolja, kjer ima popolno podporo. In to ima ceno. Letna pogodba v Astani naj bi bila težka tri milijone evrov. Čeprav ga vsi poznajo kot mirnega, dostopnega, komunikativnega in prijaznega, mu je malce le dvignilo Astanino kapico, ko so mu novinarji navrgli, da je bil zaradi spremembe tras in odpovedi gorske etape Giro lažji. In da bi zmaga imela še večjo težo in prestiž, če predčasno ne bi odšla domov Ryder Hesjedal in Brad Wiggins, lanska junaka Gira in Toura. »Ne želim biti domišljav, toda vsi so videli, da sem imel v vseh ključnih etapah v nogah nekaj več kot drugi in zato je tudi uspelo,« je navrgel. V trenutkih trpljenja ni pozabil na Raquel, mlado ženo v Luganu. Poljub prstana v sneženi romantiki ni bil le del šova.
»Vincenzo dobro ve, da mediji vedno iščejo polemiko, zgodbo, in se zna odzvati,« je dejal Gorazd Štangelj, ki je njegovo slavje spremljal povsem od blizu kot član strokovnega štaba Astane. Razkril je, da pri treningu ni posebej metodičen, da ne beleži kilometrov, a da se drži načela narediti najbolje iz dneva v dan. »Ljudje se ne ozirajo na okoliščine, hočejo borbo, ne glede na žrtve. Nibali dobro razume take stvari in zato naredi in pove. Tudi glede negativnih predznakov okoli Di Luce,« je Štangelj pojasnil nekaj podrobnosti, zakaj je Nibali kot sonce za dirko in kolesarstvo. »Kot vse velike zmagovalce tudi njega krasi mirnost. Nikoli ni videti živčen. Nima prebliskov, da bi mu kdaj ušlo. Videti je bilo, da ni bil niti malo v dvomih. Dodatno samozavest je dobil že marca na dirki Tirreno–Adriatico in potem ni bilo opaziti trenutka, ko ne bi verjel. Niti v slabem vremenu. Druge pač moti bolj kot njega. Tudi ekipo je imel dovolj močno. Vse do konca najštevilnejšo, najbolj homogeno. Vse je bilo, ne glede na tveganje, narejeno le zanj. On je v vseh pogledih pravi vodja,« je dodal Štangelj.
