Novopečeni programski vodja tega kluba Milan Gregorn, ki je svojo službo nastopil potem, ko je ŠOU prevzela stranka Povezani, namreč vzbuja sume, da elektronske in druge urbane glasbe ne pozna: na tiskovni konferenci izpostavljenih temeljnih žanrov sodobne elektronske produkcije ni znal zadovoljivo umestiti ne v lokalni, še manj pa v globalni kontekst. Iz njegovega nastopa na tiskovni konferenci, ki jo lahko poslušamo na spletu, dobimo vtis, kot da svojo programsko strategijo gradi na predpostavki, da bo o tem, kaj je kvalitetno, »povprašal druge«. A kako bo programski vodja, čigar poznavanje tovrstne produkcije je okrnjeno, sploh znal presoditi, ali je to, kar mu sporočajo »drugi«, verodostojno?

Na Gregornovo zgolj površinsko seznanjenost s klubsko kulturo K4 opozarja že dejstvo, da ni znal oceniti niti števila sodelujočih ekip: v klubu po zamenjavi vodstva namreč ne ostaja večina sodelavcev, kot meni Gregorn, temveč zgolj slaba polovica. Zdi se, da ne ve niti, kdaj je klub K4 v preteklosti odpiral vrata, niti koliko dogodkov se je v njem tedensko zvrstilo: sicer tega, da v prihajajoči jeseni klub svoja vrata odpira že septembra in da bodo v njem od trije do štirje dogodki na teden, ne bi navajal kot »novost« svojega programa.

Trditev, da se bo z metal, reggae in domnevnimi jazz vsebinami, ki jih predlaga Gregorn, program kluba K4 bistveno razširil, je napačna. Samo v prvi polovici te sezone je klub gostil Klubski maraton Radia Študent, poslušali smo tudi koncert mlade harfistke, literarno-glasbeni nastop slovenskega pesnika Tomislava Vrečarja, z avdiovizualnim nastopom se je predstavil svetovno znani umetnik Oneohtrix Point Never, nastopila sta Angleža Death Rattle, vse to pa je bilo podkrepljeno še s predavanji, razstavami, ekskurzijami in delavnicami.

Kar zadeva koncertno dejavnost, pa ni bilo bistveno drugače niti v preteklih dveh sezonah, saj je kolektiv ZavodKru organiziral redne večere podzemnega hiphopa, rocka, funka in jazza, na katerih so gostovali številni mladi glasbeniki iz vse Slovenije pa tudi iz tujine.

Na Gregornovo nepoznavanje programa K4 naletimo tudi na primeru klubskih koncertov, kjer njegova sodba, da so do sedaj v klubu nastopali le »Ljubljančani«, ne vzdrži. Program so v nasprotju z očitki novega vodstva redno plemenitili tudi didžeji in vidžeji iz vseh koncev Slovenije.

Ponavljanje novih »štirkarjev«, da vsebin klubskega programa ne bodo komercializirali, vzbuja dodatne skrbi in je v nasprotju z dogodkom 'Official Red summer 2013 after party', ki naj bi konec junija gostoval v klubu K4.

Na tiskovni konferenci Gregorn ni znal odgovoriti na vprašanje, kdo gostuje na osrednjem dogodku te prireditve, javnost je napotil kar na brskalnik Google. Na osrednji zabavi bo namreč gostoval didžej Axwell, frontman komercialno zelo uspešnega kolektiva Swedish House Mafia. Produkcijska ekipa Black Pony, ki ta dogodek organizira, se lahko »pohvali«, da je v preteklosti med drugimi k nam pripeljala tudi priložnostno didžejko Paris Hilton, ki je takrat na turneji spremljala zvezdnika Afrojacka.

Produkcija tovrstne provenience ne sovpada z glasbeno podobo, umetniško integriteto in več kot dve desetletji trajajočimi alternativnimi smernicami kluba K4. Tovrstna ustvarjalnost tudi ne sodi v okvir izobraževalne in vzgojne funkcije, ki jo je klub K4 vedno imel, niti ne zagotavlja finančnih presežkov zavoljo specifičnih lastnosti prostora kluba. S tovrstnimi dogodki se program kluba K4 po definiciji komercializira in ponovno postavlja pod vprašaj Gregornovo verodostojnost.

Ljubi slogan Milana Gregorna je »nazaj h koreninam«. Na tiskovni konferenci te krilatice ni znal zadovoljivo pojasniti, zdi pa se, da je imel v mislih rock glasbo devetdesetih. Toda korenine kluba so bolj v »do it yourself« programskem pristopu kot pa v kitarsko obarvanih vsebinah izpred dvajsetih let, za katere se lahko vprašamo, ali današnjo K4 mladino sploh še nagovarjajo.

Poleg tega je profiliranih klubov, ki strežejo s tovrstno glasbeno ponudbo, pri nas že kar precej: se štirka z Gregornom na čelu podaja v boj na terenu, ki ji je veliko bolj neznan kot plesna elektronska glasba, kjer klub K4 sodi v vrh srednjeevropskih ponudnikov? Je tak pristop ekonomsko premišljen?

Ne smemo namreč pozabiti, da je ravno finančna sanacija tista, ki naj bi po mnenju novega vodstva upravičevala programske spremembe. Ker je prvi konec tedna po ponovnem odprtju štirke postregel z najslabšo obiskanostjo kluba v sezoni, se zopet sprašujemo, če ni programska prenova le leporečje novega vodstva, ki prikriva njihovo nepoznavanje scene?

Ob vsem tem izjave novega vodstva »nič se ne ukinja, samo dodaja, nič se ne zapira, samo odpira, nič se ne izključuje, samo priključuje«, ne moremo razumeti drugače kot vzorčni primer ciničnega in namernega zavajanja javnosti, ki v luči velikopoteznih načrtov ŠOU s tako imenovanim Hotelom K4 obstoj in funkcijo kluba K4 postavlja pod vprašaj.

Podporniki Gibanja za ohranitev Kluba K4: Peter Smolej, Tomaž Grušovnik in Uroš Šterbenk