Na tisoče imetnikov plačilnih kartic Diners Club, ki so poskušali včeraj popoldne poravnati račun v trgovini ali restavraciji, opraviti nakup pohištva ali elektronike na obroke, uveljaviti različne ugodnosti ali preprosto dvigniti denar z bankomata, je presenečeno ugotovilo, da storitev ne deluje več. Prekinjeno je bilo tudi plačevanje v tujini, kar je verjetno v izjemno neugoden položaj spravilo številne popotnike, saj je morda kdo od njih izgubil edino plačilno sredstvo.
Poteza Banke Slovenije, da družbi Diners Club Slovenija Tomaža F. Lovšeta zaradi velikih zamud pri poravnavanju obveznosti do trgovcev (prodajnih mest) odvzame dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, je prišla kot strela z jasnega. »Takšne odločitve nismo pričakovali,« so bili sprva skopi s pojasnili v Dinersu. Telefoni na sedežu družbe na Dunajski cesti v Ljubljani so zaradi preobremenjenosti zvonili v prazno, veliki trgovci, kot so Mercator, Lesnina, Merkur, Spar in drugi, pa naj bi promet s karticami Diners v maloprodaji začeli ustavljati kar na podlagi objav v medijih.
Upokojence pred tednom dni nagovarjali k pogostejši uporabi
»Ker naše stranke ne spremljajo tekoče spleta ali poslušajo radia, so bile zelo presenečene,« nam je včeraj povedal direktor Bauhausa Samo Kupljen. Čeprav je bil promet v primerjavi z drugimi karticami zanemarljiv, so Dinersove omogočale enostavno obročno odplačevanje, je dodal. Tudi generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič je pojasnil, da so se z blokado Dinersovih kartic seznanili šele tekom dneva. V podjetju Studio Moderna, prek katerega poteka televizijska prodaja Top Shop, so nam pojasnili, da so bili nekateri od njihovih kupcev presenečeni, ker plačilno sredstvo ni bilo sprejeto. Večjega odziva niso zaznali. Samo v Sloveniji je Dinersove kartice sprejemalo več kot 21.000 prodajnih mest.
Diners je več kartic izdal tudi v sodelovanju z različnimi ustanovami in podjetji. Eno od njih ima Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki mu predseduje Branimir Štrukelj, pri čemer se je sodelovanje začelo pred šestimi leti, kartice pa uporablja okrog 4000 njihovih članov. Šele v zadnjem času poteka dogovarjanje, da SVIZ podobno kot Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dobi provizijo glede na obseg plačilnega prometa z Dinersovimi karticami, nam je zaupal pomočnik glavnega tajnika SVIZ Marjan Gojkovič. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je povedala, da ima kartico približno tisoč upokojencev. »Tisti s pokojninami, ki so nižje od 500 evrov, jih niso mogli dobiti,« je dejala Kožuh-Novakova. Pred tednom dni je predstavnik Dinersa vnovič novačil ZDUS, da bi se upokojenci pogosteje odločali za uporabo kartic. »Ko sem ga opozorila, da se posamezniki pritožujejo, da z njimi ni mogoče plačevati na nekaterih pla-čilnih mestih, je zagotovil, da so problemi odpravljeni,« je dodala Kožuh-Novakova.
Je kritja dovolj za 25 milijonov evrov obročnih plačil?
Če je že jasno, da do nadaljnjega ni več možno plačevati s karticami Diners, čeprav več kot 80.000 imetnikov plačuje članarino, ki se giblje od 22 do 60 evrov na leto (Exclusive celo 400 evrov), je za zdaj ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo z uporabniki, ki svoje obveznosti plačujejo na obroke. Na drugi strani so zaskrbljeni tudi trgovci, ki jim Lovšetov Diners na tej podlagi dolguje po dostopnih informacijah skupno več kot 25 milijonov evrov. »Odvzem dovoljenja ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami v razmerju med družbo in uporabniki plačilnih storitev,« so včeraj skušali pomiriti domačo javnost v Banki Slovenije. Pojasnili so, da vse terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami.
Toda, ali je Lovšetov Diners pri popolni blokadi poslovanja sploh sposoben poravnati vse obveznosti do trgovcev oziroma ali ima dovolj kritja? To bi lahko izkazovala finančna slika podjetja DC Finance, na katerega je moral Diners konec leta 2011 na zahtevo Banke Slovenije prenesti svoje obročno poslovanje. DC Finance imajo okrog 28 milijonov evrov sredstev pokritih s pičlih 100.000 evrov kapitala. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Diners pred 14 dnevi dokapitaliziral DC Finance s 760.000 evri, a bo to ob morebitnih slabitvah terjatev zelo verjetno premalo. Diners sicer jamči za obveznosti DC Financ, vendar podatki o njegovem poslovanju za leto 2012 še niso na voljo.
Banka Slovenije uradno: Diners zamujal s plačili
Diners je dovoljenje Banke Slovenije izgubil, kot rečeno, zaradi zamud pri poravnavanju obveznosti do trgovcev, ki sprejemajo njegove kartice. Po dostopnih podatkih se je v zadnjih dveh letih večkrat zgodilo, da je Diners svoje obveznosti poravnaval šele od 16 do 30 dni po njihovi zapadlosti, nazadnje v januarju letos. Zaradi tega naj bi številni, predvsem manjši trgovci prenehali sprejemati Dinersove kartice oziroma enostavno prekinili sodelovanje z Lovšetovo družbo. »Banka Slovenije je že pred časom družbi izdala odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev,« so na Banki Slovenije dodatno utemeljili sklep, ki ga je njihov svet pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca sprejel v torek, 14. maja.
Za Lovšeta je rešilno bilko predstavljala prodaja družbe Diners Club Italia in izolskega podjetja Dinit, s čimer bi se prejeta kupnina prelila tudi v Diners Club Slovenija. »O poteku končevanja transakcije smo Banko Slovenije sproti obveščali, prav tako je dobila ustrezna zagotovila o izvedbi in dokončanju transakcije od vseh pogodbenih strani,« so se na Dinersu včeraj ogorčeno odzvali na potezo regulatorja. Postopek odvzema licence naj bi namreč Banka Slovenije začela prejšnji mesec, na Dinersu pa so bili prepričani, da imajo še najmanj tri tedne časa. Zato jih je relativno hiter sklep, ki je paraliziral poslovanje družbe, zelo presenetil.
»Družba bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bo s podpisom pogodbe z imetnikom ustrezne licence čim prej zagotovila normalno poslovanje uporabnikov kartic v prehodnem obdobju. Prav tako bo Diners Club Slovenija uporabil vsa pravna sredstva za čimprejšnjo razrešitev nastalega neprijetnega položaja. Prizadevali si bomo, da bomo v dialogu z Banko Slovenije našli primerno rešitev za vse naše deležnike – člane, prodajna mesta, poslovne partnerje in zaposlene,« so včeraj popoldne sporočili iz Dinersa. Po neuradnih informacijah naj bi se Lovše, ki je prejšnjemu ministru za finance Janezu Šušteršiču svetoval pri sanaciji bank, pritožil na vrhovno sodišče.
Na Lovšeta pritiskali regulatorji vseh vetrov
Čeprav je uradni razlog za odvzem licence zamujanje s plačili trgovcem, je Banka Slovenije povzročala preglavice Dinersu tudi z zahtevami po dodatnih bančnih garancijah. Tako se je Lovše na začetku letošnjega leta hudoval nad tem, da je regulator zahteval bančno garancijo za celotne obveznosti, kar mu je povzročilo dodatne stroške in »blokiralo zadolžitveni potencial«. Medtem ko naj bi se trgovci pritoževali nad neprostovoljnim podaljšanjem plačilnih rokov, se je iz sistema Diners na račune Lovšetovih podjetij v tujini prelilo vsaj milijon evrov, kar zagotovo ni moglo ubežati očem regulatorja in bank upnic.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je DC Finance aprila lani odobril več posojil Lovšetovemu podjetju Findale Enterprises Limited (lastnik Diners Cluba Italia). Na njegov račun v Monaku je nakazal skupno 687.000 evrov. Do enakega manevra je prišlo konec lanskega leta, ko je Findale dobil natanko 400.000 evrov. Skoraj istočasno je Findale v kapital Diners Cluba Slovenija vložil pol milijona evrov. Lovše je kasneje zanikal, da bi Diners dokapitaliziral samega sebe, in je prelivanje sredstev pojasnil s tem, da je šlo za zapiranje medsebojnih obveznosti in terjatev oziroma za asignacijsko nakazilo. Spomnimo, da je imel nad (pre)veliko izpostavljenostjo družbe Diners Club Italia do povezanih podjetij pomisleke tudi italijanski regulator. Podjetja Findale, Dinit in Diners Club Slovenija so namreč italijanskemu Dinersu dolgovala skupno 11,5 milijona evrov. S pritiskanjem na Lovšeta, naj poplača zapadle obveznosti, je Banca d'Italia tudi usodno pripomogla k temu, da bo Lovše izstopil iz lastništva italijanskega Dinersa.
