Se zdajšnje prvenstvo v čem razlikuje kot prejšnja leta?

Se. Zelo je drugačno. Pokazalo se je, da je bila dobra odločitev, ko je IIHF razdelil moštva v dve skupini po osem članov. Obiskovalci zdaj lažje spremljajo svoja moštva. Da je format tekmovanja pravi, se kaže tudi v tem, da so izidi tesni in da prihaja do presenečenj. Vedno se pojavlja vprašanje, ali bi bilo smiselno skrčiti skupino A. Sam sem prepričan, da so manjša moštva ravno zaradi tega, ker igrajo med elito, zelo napredovala. Večje je tudi število televizijskih gledalcev, malo pa smo razočarani nad obiskom na Švedskem.

Kako ohranjate vpliv v IIHF?

Ti ljudje so me sprejeli in me spoštujejo. Težko povem kaj več.

Še zastavite svoje ime za slovenski hokej?

Še. Nazadnje sem ga ob lanskem turnirju v Stožicah. Kasneje ga ni bilo več treba.

Kako v IIHF gledajo na Slovence?

Včasih sem kar malo jezen, ker vedno govorijo, kako smo uspešni glede na pogoje, ki jih imamo doma. Povrhu se še zgodi, da tekme izgubljamo z obilo smole. Sem prideš zato, da zmagaš. Vedno pravim, da za umetniški vtis ni točk, pa čeprav ugaja dejstvo, da še nikdar nismo bili tako enakovredni takšni velesili, kot je Švedska.

Kako gledate na slovenski hokej?

O tem ne bom dajal izjav, saj sem le zunanji opazovalec. Ne bi bilo korektno, da bi podajal ocene.

Slišimo, da ste v navezi z Jeseničani.

Na Jesenicah se dogajajo neki premiki, a bo treba urediti še precej podrobnosti, da se bo kaj zgodilo. Prepričan sem, da bi se moralo čim prej, saj gre za okolje, brez katerega bo naš hokej težko zdržal. Tudi v EBEL ocenjujejo, da bi bilo bolje, če bi bile Jesenice zraven. Če bo potrebna pomoč, sem na voljo.

Pogovarjali ste se s Slavkom Kanalcem.

Sem.

Bodo Jeseničani ujeli jutrišnji rok za prijavo v EBEL?

Ne vem. Upam, da se bodo prijavili.

Obžalujete nesoglasja, ki so se pred leti zgodila med vama z Matjažem Rakovcem?

Popraviti se ne da ničesar. Je pa zagotovo boljši dogovor kot spopad. Od vsega tega nihče ni imel ničesar. Vsi smo izgubljali. A tako pač je.

Ste težko sprejeli poraz?

Moje življenje je hokej. Če v življenju doživiš kaj podobnega kot jaz, nisi najbolj zadovoljen, toda sam sem s tem razčistil. S preteklostjo se ne ukvarjam več. Vesel sem, da sem imel in še vedno imam podporo hokejskih prijateljev z vsega sveta. Raje razmišljam o prihodnosti.

Doma so se lani zgodile Stožice, letos pa uvrstitev v Soči.

To je velika stvar. Olimpijske igre so zgodovinska stvar. Resnično sem vesel, da bomo šli v Soči. Verjamem, da bi Danci in Belorusi raje odšli na olimpijske igre in izpadli iz elite. To so mi tudi sami povedali.

Ali v IIHF razmišljate o prevetritvi sistema v diviziji I, kamor se spet seli Slovenija?

Morda v prihodnje. Razmišljanja gredo v tej smeri, da bi bilo v diviziji I osem ekip tako kot nekoč, a tukaj zelo počasi prihaja do sprememb. Zdaj tudi sam nimam tolikšnega vpliva pri odločanju o spremembah kot nekoč.

Se vam zdi smiselno, da je prvenstvo v dveh državah?

Da. To je prednost tudi za nas, če bi se odločili za skupno tekmovanje z Avstrijci ali Hrvati.

Je kaj možnosti, da bi Slovenija samostojno organizirala skupino A?

Je. Pravilo pravi, da bi morali v zadnjih petih letih vsaj dvakrat igrati med elito, je pa več možnosti v olimpijskih letih, ko tekmovanje praviloma prirejajo manjše države.