Tradicija: Maribor je kultni klub z več kot petdesetletno tradicijo, znanjem in pestro zgodovino, ki se kaže tudi s spoštovanjem do klubskih legend. Olimpija je nov klub še brez duše, ustanovljen leta 2005, ki po trditvah birokratskega aparata kluba z bankrotirano nekdanjo Olimpijo nima nobene zveze. A obenem so si prilastili ime in v grb kluba kot letnico ustanovite zapisali 1911.

Igrišče, znanje, igralski kader: Olimpija je brez lovorike, ker jih sploh še ne zna osvajati. V štirih letih prvoligaškega življenja je v 16 medsebojnih tekmah za prvenstvene točke Maribor premagala le enkrat, sedemkrat remizirala in osemkrat izgubila. Maribor ji je v obeh tekmah letošnje sezone v Ljudskem vrtu dal lekcijo, kako se na poti do zmage z nogometno inteligenco strokovnega štaba in nogometašev unovči prednost igralca več. Olimpija tega ni znala izvesti v Stožicah, čeprav je v golu namesto izključenega vratarja stal celo napadalec (Fajić), ki se je proslavil v junaka. Razlika v usposobljenosti igralskega kadra je bila očitna tudi v soboto zvečer, ko so Mariborčani dobili bitko v zvezni vrsti na račun hitrosti, znanja in boljše telesne pripravljenosti.

Navijači: V Mariboru je nogomet način, mnogim celo smisel življenja, zato je po tretjem zaporednem naslovu prvaka v slovenski nogometni prestolnici burna noč. V Ljubljani je le eden izmed mnogih športov brez prepoznavnosti, ker ne zna izkoristiti največjega kadrovskega, intelektualnega in gospodarskega potenciala v državi, da bi zgradili verodostojen klub.

Klubski ustroj v pisarnah: Povabilo skakalnemu asu Petru Prevcu, ki ga je Ljudski vrt v soboto pozdravil s stoječimi ovacijami in vzkliki Pero viola, ko je oblekel vijoličasti dres s sveto število deset, je le en detajl, ki dela veliko razliko med kluboma, saj bi idol najstnic, glede na to, da prihaja iz Selške doline, moral pripadati navijaški bazi Olimpije. Medtem ko je glavni mecen Olimpije Izet Rastoder postal vpliven globalni igralec na trgu banan, ker je za projekt znal izbrati vrhunske sodelavce, za nogometni naskok na vrh lokalne scene še vedno ni našel pravih izvajalcev, ki bi bili konkurenčni mariborski trojici direktorju Bojanu Banu – športnemu direktorju Zlatku Zahoviću – trenerju Darku Milaniču. Tudi zato Olimpija kot okrepitev za rušenje Maribora bojda kupuje iztrošenega Zajka Zebo, čeprav ni uspel prav v Mariboru in je bil odpuščen v Splitu.