»Najslajše je slaviti in potrditi lovoriko z doseženim golom doma proti Olimpiji. Občutki so fenomenalni. Lepše ne more biti. Želeli smo si postaviti piko na i prav proti Olimpiji pred polnim Ljudskim vrtom. Igra sicer ni bila takšna, da bi gledalci uživali. Bilo je veliko nabijanja dolgih žog. Na koncu smo se zbrali in dali gol več kot Olimpija,« je vtise strnil klasični golgeter Robert Berić, ki je poskrbel tudi za izključitev Ljubljančana Matica Finka. »Že pri dveh kotih prej se je prerival z menoj, me tepel, zato je zasluženo prejel drugi rumeni karton,« je prelomni trenutek tekme in dvoboj z nekdanjim soigralcem pri Interblocku ter mladi reprezentanci do 21 let opisal robustni Krčan, ki je k letošnjemu naslovu slovenskega prvaka prispeval 12 zadetkov.

Večino jih je dosegel v slogu, ki je njegov zaščitni znak: je izjemno vztrajen, nobena žoga ni izgubljena, gre do konca. »Če daš vse od sebe, se trudiš, to nekdo vidi in te na koncu nagradi,« pojasni del svoje nogometne filozofije. Njegova kariera bi šla še hitreje navzgor, če je ne bi začasno prekinila težka poškodba križnih vezi. Tedaj se je tolažil, da je veliko bolje, ker se mu je to pripetilo na začetku kariere, kot če bi bil starejši. Zaradi mladosti sploh ni imel predstave, kako težka je poškodba. Na srečo je imel ob sebi ljudi, ki so mi bili v veliko oporo med rehabilitacijo in tudi v dneh, ko se je bilo treba otresti strahu pred novo poškodbo in bolečinami.

V članski ekipi je v drugi ligi debitiral že pri 16 letih. Poleti 2010 za prestop iz Interblocka v Maribor ni potreboval priporočil. Izpisal si jih je kar sam v dresu tedanjega ljubljanskega prvoligaša, ki je medtem že mrknil z velike scene, s tremi goli v tekmah proti Mariboru. Zlatko Zahović, sestavljalec mariborskega igralskega mozaika, je v Beriću takoj prepoznal, da ima fant izjemen občutek za igro, prostor, širok spekter znanja in potrebno telesno moč. V Mariboru je potrdil talent, delavnost in resnost tudi s tem, da nima hitrega avtomobila ali tatujev.

Zabijanje golov je njegov poklic, ki ga odlično obvlada. Zadetkov ne šteje, ker v ospredje postavlja uspeh ekipe, zato sploh ni vedel za podatek, da je bil lani jeseni najmlajši med tistimi, ki so na evropskih tekmah dosegli šest golov. »Moja naloga je, da zabijam gole, s katerimi Maribor zmaguje. Maribor je kultni klub, zato navijači pričakujejo zmago na vsaki tekmi. Takšnega pritiska se moraš navaditi. Ko kot novinec prideš v klub, niti ne veš točno, za kaj gre, a hitro spoznaš, da je Maribor na najvišji ravni, kjer na vsaki tekmi igraš na zmago. Igraš in uživaš, porazi pa so boleči. Če Maribor izgubi, je cela štala. Ko smo dvakrat zapored, smo bili za vse v hudi krizi,« pojasni pravila življenja, ki so značilna za vsak veliki klub, ki osvaja šampionske lovorike.

Berić je najbolj vroč igralec Maribora za prodajo v tujino. Po učinkoviti evropski jeseni je bilo že v zimskem prestopnem roku zanj veliko zanimanja. »Joj. Ne sprašujte me o tem. Stalno me nekam selite, a še vedno sem tukaj. Bomo videli. To je vprašanje za direktorja. Najprej gremo po dvojno domačo lovoriko, nato bomo razmišljali o Evropi, prestopih, počitnicah...« se je branil Berić, ki skuša v igri posnemati legendarnega Brazilca Ronalda. Medtem ga je soigralec Goran Cvijanović, strelec prvega gola za Maribor, dražil, naj pove, kam ga bo poleti vodila nogometna pot. A Maribor bo zapustil le, če bo klub prejel dovolj visoko odškodnino, saj si je klub ustvaril ime, zato se cena igralcem meri v milijonih evrov.